Pravo in zakonodaja so lahko sila komplicirana stvar! Samo ob misli na zakone, pavice in dolžnosti se večini od nas prikrade sivi oblak, ki nas lahko popolnoma omenogoči. Za vas smo za to pripravili nekaj osnovnih nasvetov, ki vas bodo lahko rešili iz marsikatere pravne zagate.

Kako napisati lastnoročno oporoko?

Vsak polnoleten državljan, ki mu ni popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, lahko naredi lastnoročno oporoko, če le zna pisati in brati.

Lastnoročna oporoka je oporoka, ki je veljavno sestavljena tako, da jo oporočitelj (posameznik, ki piše oporoko) sam lastnoročno spiše in se tudi sam podpiše. Mora torej biti pisna, pisana lastnoročno in podpisana. Veljavnost oporoke ni omejena.

Starejša oporoka se lahko vsak čas nadomesti z novo. Smotrno pa je v novejši navesti, da stara ne velja več. Posledično je smiselno, da se ob oporoki pripišejo datum, kraj in čas sestave oporoke.

Oporoka se lahko hrani doma, lahko pa se da v hrambo sodišču, odvetniku ali notarju.

Več o tem, kako napisati lastnoročno oporoko, preberite TUKAJ.

Zastaranje pravic ali zahtevka

Če spremljamo novice, pogosto slišimo, da je nekaj zastaralo, pogos­teje v kazenskih, občasno pa tudi v civilni sodnih postopkih. Zastaranje povezuje pravno znanost in realnost življenja, da priče pozabljajo in umirajo, papirji pa zbledijo ali zgorijo.

Država pozna zastaranje na področju kazenskega prava (kazenski pregon, izvršitev kazni) ali upravnega prava (postopki o prekršku, dohodnina ipd).

Zastaranje kazenskega pregona pomeni, da država (državno tožilstvo) ne sme (več) preganjati storilca dejanja ali kršitelja. Če pa ga tožilstvo preganja, ga mora (!) sodišče oprostiti. Roki so določeni vnaprej v zakonu in so daljši za hujše (npr. umor ne zastara) in krajši za lažje kršitve (npr. prekrške) predpisov.

Več o zastaranju pravic ali zahtevka preberite TUKAJ.

Kako poteka zapuščinski postopek?

Zapuščinski postopek je postopek razdelitve dediščine oziroma zapuščine med oporočne ali zakonite dediče.

Zapuščinski postopek se začne s trenutkom, ko je upravna enota stalnega ali začasnega prebivališča zapustnika obveščena o tem, da je zapustnik preminul. Na podlagi omenjenega upravna enota pozove svojce, da ji posredujejo podatke za sestavo smrtovnice.

Smrtovnica je uradni upravni dokument, ki izkazuje podatke o smrti, o obstoju oporoke, o premoženju in o dedičih.

Smrtovnico upravna enota sestavi v mesecu ali dveh, nato pa pošlje najbližjemu okrajnemu sodišču, ki je pristojno začeti postopek. Okrajno sodišče po prejemu smrtovnice začne zapuš­činski postopek, in sicer najprej tako, da opravi poizvedbe o premoženju in dedičih zapustnika. Ko pridobi vse pot­rebne podatke in zadeva pride po sodnem redu na vrsto za obravnavo, se razpiše zapuščinski narok.

Več o zapuščinskem postopku preberite TUKAJ.

Pravica o dedovanju

Dedovanje po zakonu pomeni, da zapustnik ni naredil oporoke, zato se uporabi zakonski model razdelitve premoženja med potomce. Zakonski model določa način delitve, če je imel zapustnik potomce (hčere, sinove), zakonca (moža, ženo), če je živel na kmetiji ipd. Tisti, ki deduje na podlagi zakona, je zakoniti dedič.

Oporočno dedovanje pomeni, da je zapustnik naredil eno izmed oblik oporoke in se zato uporabi zadnja volja (angl. last will; nem. Letzte Wille), ki jo je zapustnik izrazil. Zapuščinsko pravo omejuje voljo le v primeru kmetije in gozdov, ko gre za zaščiteno kmetijo ali gozdove in se ti ne smejo deliti. V tem primeru deduje le eden, preostali pa lahko zahtevajo izplačilo po zakonskem modelu. Tisti, ki deduje na podlagi oporoke, je oporočni dedič.

Ne glede na oporoko lahko tisti, ki bi dedoval po zakonu, vseeno zahteva določen delež.

Več o pravici o dedovanju preberite TUKAJ.

Pravica do izjave v postopku – zaslišanja pred sodiščem

Pravica do izjave je ena izmed temeljnih pravic vsakega, ki se je znašel v sodnem postopku. Pravica je povezana s tem, da nas država dojema kot osebo, in ne predmet postopka.

Poznamo dva elementa pravice izjave: Formalnega in vsebinskega.

Formalni pomeni, da vam mora sodišče ponuditi možnost, da podate izjavo o očitkih ali dejstvih, vezanih na vas ali vaše stanje.

Vsebinski pa pomeni, da se mora sodišče do vaših izjav in navedb tudi opredeliti.

Sodni postopki namreč ne morejo biti zakoniti, ne da bi bila dana možnost izjave tej stranki. Tej pravici v praksi rečemo tudi pravica biti zaslišan, četudi gre za poenostavitev. O sodnem postopku se namreč ne morete izjaviti, tudi če vam vabilo ni vročeno ali ne veste, o čem naj bi se izjavili.

Več o pravici do izjave v postopku preberite TUKAJ.

Kako napisati pritožbo?

Pritožba je dovoljena le v določenem roku. Rok začne teči naslednji dan po vročitvi in se izteče za upravne zadeve običajno 15. dan, za sodne 30. dan po vročitvi, in se 'izteče' na delovni dan (torej delavnik). Pritožbo lahko vložite na vložišču, na zapisnik (narek) ali priporočeno po pošti, občasno tudi elektronsko. Če oddate pritožbo pri organu, si naredite kopijo pritožbe in naj vam na to kopijo odtisnejo potrdilo o oddaji.

Pritožba mora vsebovati navedbo akta (kateri akt izpodbijate), razloge za pritožbo in kaj želite s pritožbo doseči (zahtevek). Ob pritožbi mora biti plačana taksa, če je tako navedeno v pravnem pouku, ki predstavlja eno izmed pomembnejših informacij. Pritožbo se (skorajda) vedno vloži na 'prvi stopnji', torej tam, kjer so akt izdali. Ta organ preveri pravočasnost pritožbe in ali ima formalne sestavine (podpis, taksa in ali je razumljiva).

Več o tem, kako napisati pritožbo, preberite TUKAJ.

Odškodnina zaradi padca

Za izplačilo odškodnine je treba izkazati utemeljenost odškodninskega zahtevka, izkazati višino in zahtevek naperiti zoper odgovornega ali zavarovalnico, kjer ima le ta zavarovano odgovornost.

Utemeljenost je povezana s skrbnostjo, ki jo pravo predvideva, da bi jo moral upravljavec ali lastnik imeti, v določenih primerih pa se utemeljenost tudi že domneva na podlagi zakona.

V odškodninskih primerih strankam svetujemo, da naj glede svojega zdravljenja in poteka po poškodbi vodijo dnevnik, ki tako njim kot odvetniku omogoča, da zavarovalnici, odgovornemu in oziroma ali sodišču nesporno in konkretno pokažemo, kakšne neprijetnosti, bolečine in strah je poškodovanec utrpel v škodnem dogodku.

Več o odškodnini zaradi padca preberite TUKAJ.

Ko pešca, voznika ali sopotnika poškoduje neznano ali nezavarovano vozilo

Pri prometnih nesrečah imamo voz­niki običajno opravka s situacijo, ko je za obe vozili sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Pogostejša je situacija, ko je vozilo neznano ali ne nezavarovano.

V primeru nezavarovanega vozila lahko zahtevamo povračilo škode od lastnika ali od zavarovalnega združen­ja, ki odgovarja na podlagi Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.

Bolj zapleteno pa je v primeru, ko gre za neznano vozilo. V tem primeru zakonodaja omejujejo odgovornost zavarovalnega združenja glede izplačila odškodnine tako, da ta jamči le za nepremoženjsko škodo.

Več o tem ko pešca, voznika ali sopotnika poškoduje neznano ali nezavarovano vozilo, preberite TUKAJ.

Kaj nam ponuja brezplačna pravna pomoč?

V zadnjih časih obstaja večje zanimanje za brezplačno pravno pomoč. Brezplačna pravna pomoč oblika zagotavljanja pravice do sodnega varstva tudi za socialno ogrožene, ki je urejena z Zakonom o brezplačni pravni pomoči. Obsega plačilo odvetnika ali stroškov sodnega postopka (predujem za izvedence, stečaj, varščino za stroške izvršitelja ipd).

Prvo, kar je treba posebej poudariti, je, da je v zvezi s plačilom odvetnika brezplačna pravna pomoč omejena. Omejena na prvi pravni nasvet, pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet ali svetovanje in zastopanje na postopku na I. stopnji.

Medtem ko je prvi pravni nasvet načeloma lahko tudi v zvezi z upravno zadevo, pa sta svetovanje in zastopanje lahko le za sodni postopek. To praktično pomeni, da vas v okviru brezplačne pravne pomoči odvetnik ne bo zastopal v postopkih pred upravnimi organi ali za vas za te organe sestavljal vloge, pobude, pritožbe in zahteve.

Več o tem, kaj ponuja brezplačna pravna pomoč, preberite TUKAJ.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Zakon pozna pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je pa glede sklepanja teh strožji, četudi bo glede omenjenega svoje morala povedati še sodna praksa. Pogodba o zaposlitvi za določen čas še vedno preneha z dnem izteka, ali ko je bilo delo opravljeno, ali s prenehanjem razloga, za katerega je bila pogodba sklenjena. Lahko pa preneha tudi prej, če se delodajalec in delavec tako dogovorita.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas pravno definirana kot izjema, zato mora delodajalec razlog za sklenitev takšne pogodbe posebej določiti, zapisati v pogodbo in imeti za omenjeno konkretna dokazljiva dejstva, ki omogočajo potrditev domneve, da ne gre za prikrito izogibanje sklenitvi pogodbe za nedoločen čas.

Več o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas preberite TUKAJ.