Camus se je rodil v Mondovi (danes Dréan) v Francoski Alžiriji (danes Alžirija, Afrika), v zelo siromašni in neizobraženi družini. Njegova delno gluha mama je imela španske korenine, oče pa je bil Francoz (umrl je kot vojak, ko je bil Camus star leto dni). Z mamo sta v revščini živela v glavnem mestu Alžiru. Pri desetih se je kot državni štipendist vpisal na gimnazijo ter nekaj let pozneje še na državno univerzo v mestu.

Zaradi tuberkuloze je leta 1930 za nekaj časa prekinil študij. Pri 21 letih se je poročil s Simone Hie, ki je bila odvisnica od morfina. Zvezo sta hitro prekinila zaradi obojestranskega varanja. Leta 1935 se je pridružil Alžirski komunistični partiji, vendar je bil po dveh letih zaradi različnih nazorov izključen, zato se je povezal s francoskim anarhističnim gibanjem. Leta 1936 je diplomiral iz filozofije. Istega leta je ustanovil gledališko skupino Théâtre du Travail (Delavsko gledališče), v katerem je režiral, pisal ter tudi igral. Skupina je po treh letih razpadla.

Camus se je zaposlil kot novinar socialističnega časopisa Alger-Républicain ter izdal prvo zbirko esejev. Leta 1940 se je zaposlil v Parizu, pri časniku Paris-Soir, ter se poročil s Francine Faure, pianistko in matematičarko, ki mu je leta 1945 rodila dvojčka Catherine in Jeana. Čeprav je bil poročen, je vedno govoril, da to ni za njega, vse skupaj pa je podkrepil še s svojim obnašanjem, saj je imel vrsto afer z drugimi ženskami. Njegova najbolj znana ljubica je bila španska igralka Maria Casares.

Na začetku 2. svetovne vojne je bil pacifistično razpoložen, ob nemški zasedbi Francije in Pariza pa se je pridružil odporniškemu gibanju COMBAT ter postal urednik ilegalnega istoimenskega časopisa. Leta 1941 je tudi zaključil s pisanjem svojega najslavnejšega dela romana Tujec ter eseja Mit o Sizifu.

Po vojni se je spoprijateljil s filozofom Jeanom Paulom Sartrom, s katerim sta se vsakodnevno sestajala v sloviti pariški kavarni Café de Flore. Leta 1947 je dokončal roman Kuga. V tistem času je veliko potoval po Ameriki in predaval o francoski filozofiji. Čeprav je bil po prepričanju levičar, je ostro kritiziral komunizem, zaradi česar je izgubil marsikaterega filozofskega prijatelja. Leta 1951, po izdaji eseja Uporni človek, je vse stike s Camusem prekinil tudi Sartre. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je Camus večino svojega dela posvetil borbi za človekove pravice.

Bil je velik nasprotnik smrtne kazni. Javno je kritiziral špansko diktaturo generala Franka kot tudi komunistično Sovjetsko zvezo pri nasilnem zatrtju protikomunistične vstaje v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem in na Madžarskem. Med letoma 1955 in 1956 je pisal za tednik L'Express. Leta 1957 je prejel Nobelovo nagrado za književnost z utemeljitvijo, da njegovo pisanje zelo jasno in resno osvetljuje probleme človeške zavesti.

Umrl je leta 1960, star 46 let, v tragični prometni nesreči (umrl je še njegov dobri prijatelj in založnik, ki je vozil, ter njegova dva otroka), ki se je zgodila v bližini mesta Sens, 120 kilometrov od Pariza. Vse Camuseve avtorske pravice so v rokah njegovih otrok dvojčkov Catherine in Jeana, ki sta posthumno izdala dva njegova romana: Srečna smrt (1970) in avtobiografski Prvi človek (1995).

Eksistencializem (fr. l'existence) je prvenstveno filozofska smer, katere predstavniki so se ukvarjali z vprašanjem človeškega obstoja, eksistence.

Eksistencializem je tudi literarna smer, ki se je razmahnila predvsem v 20. stoletju. Najvidnejša predstavnika sta Francoza Jean-Paul Sartre (v prvi vrsti filozof, v drugi pisatelj) in Albert Camus (v prvi vrsti pisatelj, v drugi vrsti filozof). Ukvarja se z vprašanji smisla življenja, obstoja boga in osebne odgovornosti v sodobnem svetu. Najvidnejši deli sta Camusev roman Tujec in Sartrova drama Zaprta vrata.

Camusev prvi pomembni doprinos filozofiji je njegova teorija absurda, ki govori, da ljudje težijo k jasnosti in smislu v svetu, ki tega ne ponuja. Teorijo absurda je obdelal v svojem eseju Mit o Sizifu ter jo izpostavil tudi v drugih svojih delih, predvsem v Kugi in Tujcu.

Lisa - 46/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 46/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.