Sartre se je rodil v Parizu kot edinec častniku v mornarici Jeanu-Baptistu Sartru in njegovi ženi Anne-Marie Schweitzer, ki je bila alzaško-nemškega rodu. Oče mu je umrl v zgodnjem otroštvu, skrb za Jean-Paula in njegovo izobrazbo pa je prevzel dedek po materini strani, ki je bil profesor nemškega jezika. Učil ga je matematiko, nemščino ter ga seznanil s klasično književnostjo.

Srednjo šolo je obiskoval v Parizu in La Rochellu, kamor se je za nekaj let preselil z materjo in njenim novim možem. Kot mladostnik je bil precej zagrenjen, živce pa je mu je paral tudi očim. Že kot srednješolec se je začel zanimati za filozofijo.

Simone de Beauvoir

Leta 1924 se je vpisal na slovito šolo Ecole normale superieure, kjer se je posvetil petletnemu študiju filozofije. Tu je spoznal Simone de Beauvoir, pisateljico, eksistencialno filozofinjo, feministko, marksistko, maoistko in družbeno teoretičarko, s katero je imel dolgoletno razmerje. Imela sta pristen topel prijateljski odnos ter ljubezensko zvezo odprtega tipa.

Jean-Paul Sartre

Po končanem študiju je naredil profesorski izpit ter poučeval filozofijo na gimnazijah. Še pred vojno je napisal svoje glavno filozofsko delo Bit in nič (L' etre et le neant), s katerim je po končani vojni postal slaven po vsem svetu, in ki je odločilno vplivalo na povojni razvoj francoske revolucije. Njegovo drugo glavno filozofsko delo je Kritika dialektičnega uma (1960). Literarni prodor je dosegel z romanom Gnus (La nausee, 1938), njegovi znani drami sta še Muhe (Les mouches, 1943) ter Umazane roke (Les mains sales, 1948).

Vojna

Njegovo poučevanje in pisateljevanje je prekinila 2. svetovna vojna. Bil je poklican v vojsko, skupaj z enoto pa so ga leta 1940 zajeli Nemci. Zaradi slabega zdravja je bil izpuščen iz ujetništva, tako da se je leta 1941 vrnil v Pariz. Začel je sodelovati s francoskim odporniškim gibanjem. Pridružil se je skupini odporniških intelektualcev z nazivom Socializem in svoboda, delal je pri ilegalnem časopisju, vse bolj pa se je začel zanimati za marksizem.

Po vojni

Po vojni se je ukvarjal še z novinarstvom in politiko. Sodeloval je pri različnih časopisih in revijah ter nastopal na velikih mednarodnih simpozijih. S Simone de Beauvoir in Mauriceom Merleaujem – Pontyjem je leta 1945 ustanovil mesečno revijo Les Temps Modernes (Moderni čas), glasilo francoskih eksistencialistov, da bi si tako ustvaril javni forum za svoje ideje. Revija izhaja še danes.

Za časa hladne vojne je začel zagovarjati komunizem, vendar se ni nikoli včlanil v stranko. Zavzemal se je tudi za osamosvojitev Alžirije izpod francoskega jarma ter kritiziral vojaško intervencijo na Madžarskem. Pravzaprav se je do konca življenja postavljal na stran zatiranih in jih vneto zagovarjal. Pisal je peticije in manifeste ter potoval po Sovjetski zvezi, Kitajski in Kubi. Od sovjetskega socializma se je dokončno poslovil leta 1968, ko je podprl revolucionarno študentsko gibanje v Franciji in obsodil vdor čet varšavskega pakta na Češkoslovaško.

Leta 1968 je postal predsednik Russllovega sodišča, imenovanega po britanskem filozofu in pacifistu Bertrandu Russllu, za vojne zločine ZDA v vietnamski vojni. Za palestinske teroriste je trdil, da je na žalost terorizem njihovo edino orožje. Umrl je v 75. letu starosti zaradi pljučnega edema. Njegovega pogreba se je udeležilo 50.000 ljudi, ki so pospremili krsto na pokopališče Montparnasse v Parizu.

Eksistencializem

  • Najpomembnejše načelo eksistencializma pravi, da človek ni nič drugega kakor tisto, kar se sam naredi. Človeka lahko v skladu z eksistencialističnim prepričanjem označimo za projekt izgradnje esence, ki se začne takoj, ko človek pride v eksistenco.
  • Ker eksistenca predhaja esenco, to pomeni, da je človek odgovoren za tisto, kar je.
  • Prvi korak eksistencializma je torej narediti človeka za lastnika tistega, kar je, in mu naložiti vso odgovornost za eksistenco.

Zanimivosti

  • Njegovi vzorniki: Albert Camus, Fjodor Dostojevski, Immanuel Kant, Karl Marx, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Friedrich Wilhelm Nietzsche, Søren Kierkegaard, Karl Jaspers.
  • Najbolj se je zanimal za metafiziko, epistemologijo, etiko, politiko, fenomenologijo in ontologijo.
  • Zaradi spogledovanja s komunizmom je katoliška cerkev leta 1948 njegova dela uvrstila na seznam prepovedanih knjig. Sartre je bil vse življenje ateist.
  • Ni mu bilo mar za čast, slavo in materialne dobrine, med drugim je zaradi moralnih zadržkov odklonil Nobelovo nagrado za književnost, ki so mu jo podelili leta 1964.
  • Sartre je z naklonjenostjo gledal na samostojni razvoj socialistične družbe v nekdanji Jugoslaviji.
  • Simone de Beauvoir, ki je umrla šest let pozneje, je pokopana poleg Sartra.
  • Veliki mali Sartre je bil majhne postave, v višino je meril 153 cm.
  • Sartrov bratranec po mamini strani je bil nemško-francoski teolog in filozof ter Nobelov nagrajenec Albert Schweitzer.
  • Kratko afero je imel z Alžirko Arlette Elkaïm, ki pa jo je leta 1965 posvojil, tako da je postala njegova hči.
  • Spoznal je tudi danes mitskega Che Gevaro ter ob njegovi smrti povedal, da je bil najpopolnejše in najbolj kompletno ljudsko bitje njegovega časa.

Preberite še: Ženski kondom, ki vam bo zagotovil orgazem

Lisa - 25/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 25/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.