Nemca, ki je rešil največ Judov v drugi svetovni vojni.

Schindler je bil rojen v bogati katoliški družini nemškega porekla v takratnem nemškem mestu Svitany (danes Češka). Po končani srednji šoli je nekaj časa neuspešno študiral na tehnični univerzi, nato pa je začel delati za očeta, ki je bil trgovec s strojno opremo.

Prosti čas je preživljal na dirkalnem motorju Moto Guzzi ter se udeleževal amaterskih dirk. Leta 1928 se je pri dvajsetih poročil z leto starejšo Emilie Pelzl. Za časa velike depresije v 30. letih prejšnjega stoletja je očetovo podjetje bankrotiralo, Schindler pa se je zaposlil v banki Jarslav Simek v Pragi, kjer je delal do leta 1938. Sredi tridesetih let se je včlanil v nacistično stranko ter bil tudi nemški vohun – po Poljskem in Češkem je zbiral podatke za nemško obveščevalno službo Abwehr.

2. svetovna vojna

Ob nemški invaziji na Poljsko leta 1939 je kot brezkompromisni podjetnik zavohal dober posel ter dobil lastništvo nad tovarno emajlirane posode v Krakovu, ki je prej pripadala Judu Natanu Wurzelu. Po nasvetih računovodje Itzhaka Sterna je pripeljal na delo 1.300 judovskih suženjskih delavcev iz koncentracijskega taborišča. Prav tako se je Schindler s pomočjo Juda Leopolda 'Poldeka' Pfefferberga odlično znašel na med vojno cvetočem črnem trgu in služil tudi tam.

Schindlerjuden

Seveda je bil sprva motiviran z denarjem, vendar je pozneje, ko je videl, kaj se dogaja z Judi, začel svoje delavce ščititi, ne glede na ceno. Prepričal je nacistične oblasti, da so mu dovolile ob tovarni postaviti taborišče, barake in žice je dal postaviti na svoje stroške, tudi hrano jim je kupoval s svojim denarjem. Taborišče so sicer še vedno nadzorovali nacisti, a so imeli omejene pristojnosti. Podkupoval je nemške oficirje in gestapovce z dobrinami s črnega trga kot tudi z denarjem ter dosegel, da so bili njegovi Schindlerjuden (prav obstaja literarni izraz – Schindlerjevi Judi) relativno zaščiteni in jih niso pošiljali v smrt.

Čeprav ga je gestapo dvakrat aretiral zaradi črne borze, so ga obakrat spustili, saj so bili številni gestapovci njegove stranke. Leta 1944 je seveda na svoje stroške preselil tovarno v Brněnec na Češkem, kjer je skupaj s svojimi 1.200 delavci skorajda brez denarja in dobrin dočakal konec vojne.

Po vojni

Po vojni se je z ženo preselil v Argentino, kjer je pozneje bankrotiral. Leta 1958 je zapustil ženo in se vrnil v Nemčijo ter s pomočjo svojih judovskih prijateljev oz. njihovega denarja vodil nekaj neuspešnih poslov. Leta 1961 ga je država Izrael kot edinega, ki je bil včlanjen v nacistično stranko, odlikovala z nagrado – pravičnik med narodi. Bil je tudi poklican, da posadi drevo, ki raste še danes, na aveniji Pravičnosti v Jeruzalemu. Umrl je leta 1974 v 66. letu starosti v nemškem mestu Hildesheim. Pokopan je na katoliškem pokopališču na hribu Sion v Jeruzalemu (Izrael).

Roman Schindlerjev seznam

Leta 1982 je avstralski pisatelj irskega porekla Thomas Keneally po zgodbi Schindlerjevega Juda Leopolda 'Poldeka' Pfefferberga ter po pogovoru s 50 pričevalci, ki so preživeli po Schindlerjevi zaslugi, izdal roman Schindlers Ark (ladja). Pozneje se je knjiga, ki je dobila tudi Bookerjevo nagrado za literaturo, preimenovala v Schindlerjev seznam. Leta 1993 je sloviti režiser judovskega rodu Steven Spielberg po knjigi posnel istoimenski film, ki je prejel kar sedem oskarjev, med drugim tudi za najboljši film in režijo. Oskarja Schindlerja je odlično odigral irski igralec Liam Neeson.

Zanimivosti

• Med letoma 1931 in 1932 je bil večkrat aretiran zaradi pijančevanja in kaljenja javnega reda in miru.
• Bil je ženskar ter imel več ljubic, najbolj se je zapletel z Aurelie Schlegel, s katero je imel hčerko in sina. Z ženo ni imel otrok.
• Imel je zelo šarmanten, laskav in karizmatičen značaj, s katerim je znal doseči svoje.
• Schindler velja za človeka, kateremu je uspelo med 2. svetovno vojno iz holokavsta rešiti največ judov – 1.200.
• Roman Schindlerjev seznam je pri Celjski Mohorjevi družbi izšel leta 2016 v prevodu Rudija Medena.
• Pred 2. svetovno vojno je na Poljskem živelo približno 3,5 milijona Judov, danes jih na Poljskem živi med 10 in 15 tisoč.
• Leta 1994 je država Izrael odlikovala tudi Oskarjevo ženo Emillie, ki je imela prav tako zasluge za preživetje 1.200 Judov.

Fotografije: Shutterstock

Liza - 18/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 18/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.