Vincent Willem Van Gogh (30. marec 1853 - 29. julij 1890) Eden najboljših – postimpresionistični slikar, ki je v desetletju ustvaril 2100 umetniških del: 860 slik olja na platnu in več kot 1300 slik akvarelov, skic, risb in printov. Njegova dela vključujejo portrete, slike krajine, slike trdega kmečkega življenja, portrete ter slike cipres, žitnih polj in sončnic.

Vincent se je rodil v vasici Groot-Zundert v bližini mesta Breda na Nizozemskem. Že kot otrok je bil resen, tih in zamišljen. Najprej je hodil v osnovno šolo ter se učil z guvernanto. Ko je bil star 11 let, je odšel v internat, kar je bilo za njega zelo stresno. Srednjo šolo je obiskoval v Tilburgu, kjer ga je Constantijn C. Huysmans (znani slikar) seznanil s slikarskimi tehnikami.

Dobri časi v Londonu

Vincent se je že zelo zgodaj začel zanimati za umetnost, slikati pa je začel že v otroštvu. Po končani srednji šoli se je zaposlil kot prodajalec umetnin v umetnostni galeriji v Haagu. Leta 1873 je odšel za tri leta službovat v London. To so bili srečni časi za Vincenta, saj je odlično zaslužil. Zaljubil se je v Eugénie Loyer, in ko je končno zbral pogum ter ji izpovedal čustva, ga je ta zavrnila, saj je že bila skrivoma zaročena. Vincenta je to zelo prizadelo, še bolj se je izoliral ter postal goreč zagovornik vere. Zapustil je dobro službo in nekaj časa študiral teologijo v Amsterdamu ter bil potujoči pridigar.

vcxv

Leta 1880 je v Bruslju začel študirati umetnost na Académie Royale des Beaux-Arts, a se je izpisal po dveh mesecih. Prve Vincentove slike so nastale pod vplivom slikarjev Milleta in Bretona. Spoznal je tudi slikarja Mauveja, ki ga je poučeval in hrabril. Sprva je slikal realistične podobe v temnih tonih, v njih je opisoval življenje kmetov in delavcev. Ves čas je slikal strastno, fanatično in obsedeno. Glavno delo iz te dobe so Jedci krompirja (1885). Leta 1886 se je preselil k svojemu zaščitniku, zaupniku in najboljšem prijatelju, bratu Theu v Pariz, kjer se je srečal z impresionizmom in japonskim barvnim lesorezom. Barve na njegovih slikah so postale radikalno svetlejše. Spoprijateljil se je tudi s slikarji Paulom Gugainom, Claudom Monetom in Lucienom Pissarom.

vc

Z Gauguinom v Arlesu

Leta 1888 se je preselil v Arles v Provanso, kjer je njegova kreativnost na mediteranskem soncu zaživela do neverjetne skrajnosti in je slikal praktično nepretrgoma. V Arlesu se mu je pridružil tudi Gauguin, s katerim sta se sporekla zaradi nepremostljivih razlik v pogledu na slikarstvo. Vincent je v navalu besa napadel Gauguina z britvico, vendar se je k sreči še pravi čas ustavil. Ko je dojel, kaj je hotel storiti, se je kaznoval ter si je odrezal del levega ušesa in ga podaril prostitutki, v katero je bil zaljubljen.

hgfh

Živčni zlom

Po popolnem živčnem zlomu se je najprej zdravil v psihiatrični ustanovi v Arlesu, pozneje pa bližnjem Saint Ramyju. Čeprav se je zavedal, da je na zdravljenju, je še naprej manično in divje slikal. V Saint Remyju je nastala ena izmed njegovih najbolj znanih slik – Zvezdna noč. Leta 1890 je odšel na zdravljenje k dr. Gachetu v Auvers-sur-Oise v bližino Pariza, da je bil bližje svojemu bratu. Tu je nastala slavna slika Portret dr. Gacheta 1890.

Pri 37 letih se je depresiven in izčrpan ter v strahu pred novim napadom tesnobe ustrelil z revolverjem. Dva dni pozneje je podlegel poškodbam. Pokopan je v Auvers-sur-Oise, kjer se mu je čez šest mesecev pridružil ljubi brat Teo. Enajst let po smrti, po zaslugi Teove žene Johhane, so njegove slike razstavili v Parizu in van Gogh je čez noč postal slaven, pomemben in zelo iskan.

Lisa - 14/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 14/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.