Minilo je 50 let, odkar je Američan Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Luno. 

Astronavti ameriške vesoljske agencije Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins so v okviru misije Apollo 11 16. julija 1969 na raketi Saturn 5 poleteli v vesolje, proti Luni, kar se še danes večini Zemljanov sliši kot znanstvena fantastika. 20. julija 1969 sta Armstrong in Aldrin v modulu Orel kot prva Zemljana pristala na Luni.

Astronavta sta se po Luni sprehajala dve uri in pol, nabrala vzorce prahu in kamenja, se fotografirala in zapičila ameriško zastavo. In Armstrong se je v zgodovino zapisal z enimi najbolj znamenitih besed v zgodovini človeštva: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo".

Pristanek si je ogledalo 600 milijonov ljudi

Posnetke pristanka si je ogledalo okoli 600 milijonov ljudi po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Med gledalci je bil tudi takratni predsednik ZDA Richard Nixon, ki je odpravo spremljal iz Bele hiše, bil pa je tudi eden prvih na Zemlji, ki se je pogovarjal z junakoma. Odprava Apolla 11 se je na Zemljo vrnila 24. julija. Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, 13. avgusta pa so se prvič pojavili v javnosti in postali narodni junaki.

Tako se je v okviru programa Apollo uresničila napoved tedaj že pokojnega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja iz leta 1961, da bodo Američani do konca desetletja na Luno poslali človeka. Tomaž Zwittr z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko je v enem od intervjujev povedal, da pristanek še vedno prinaša znanstvene rezultate. V kamnih, ki jih je z Lune prinesla ena od naslednjih posadk, so namreč pred tremi leti našli radioaktivni izotop železa (Fe60), ki je tudi na dnu zemeljskih oceanov. Gre za železo iz eksplozije supernove pred približno 2,5 milijona let v relativni okolici našega Sonca.

Osnutek zakona o vesoljski dejavnosti v javni obravnavi

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v javno obravnavo dalo osnutek predloga zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti, s katerim se bodo v nacionalno zakonodajo vključile določbe mednarodne konvencije o vesolju. Vzpostavljen bo tudi nacionalni register vesoljskih objektov, ki je pogoj za izstrelitev slovenskih satelitov v vesolje. Osnutek zakona med drugim določa, da je vesoljsko dejavnost mogoče opravljati samo z dovoljenjem, vsebuje pa tudi postopek za njegovo pridobitev. Vključuje tudi odgovornost za škodo, povzročeno od vesoljske dejavnosti, financiranje vesoljskih dejavnosti, nadzor nad vesoljsko dejavnostjo in kazenske določbe v primeru kršitev, so navedli na ministrstvu.

Ob tem bo vzpostavljen nacionalni register vesoljskih objektov, ki je podlaga za vpis satelitov v centralni register vesoljskih objektov pri Združenih narodih. Vpis v ta register je namreč pogoj za izstrelitev satelitov v vesolje. V Sloveniji sta bila izdelana dva satelita, ki sta primerna za izstrelitev v vesolje, Nemo HD in Trisat. Sporazum o izstrelitvi Nema HD, ki je bil razvit v Centru odličnosti Vesolje - Si, so s podjetjem Arianespace že podpisali, v vesolje pa bo poletel še letos. Satelit predstavlja interaktivno satelitsko misijo za daljinsko zaznavanje z visoko natančnostjo, ki bo omogočala zajem multispektralnih podob zemeljske površine ter snemanje videa v visoki ločljivosti.

Drugi satelit Trisat sta razvila Univerza v Mariboru in podjetje Skylabs, pogovori o izstrelitvi pa še potekajo. Gre za mikrosatelit, težek zgolj 4,4 kilograma, ki ima zmerno sposobnost oddaljenega opazovanja Zemlje na osnovi multispektralnega zajema slik v kratkovalovnem infrardečem spektru.

Osnutek zakona je bil pred posredovanjem v javno obravnavo usklajen z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), obravnavali pa so ga tudi na delovnih sestankih s pristojnimi ministrstvi. Pri pripravi so se posvetovali z mednarodnimi pravniki s področja mednarodnega vesoljskega prava ter predstavniki gospodarstva in drugih relevantnih institucij.

Fotografije: Profimedia

Liza - 24/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 24/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.