(29. maja 1917–22. novembra 1963)

Sorodniki

John Fitzgerald Kennedy je bil sin staršev irskega ter katoliškega porekla, poslovneža Josepha Patricka 'Joea' Kennedyja in dobrotnice Rose Elizabeth Fitzgerald. Rojen je bil v Brooklynu, Massachusetts (v bližini Bostona). Vsi štirje stari starši so se preselili v ZDA iz Irske, in sicer v času, ko je vladala velika lakota (okoli leta 1850). JFK je imel še tri brate in pet sester.

Oče – Joseph Patrick 'Joe' Kennedy starejši (1888–1969)

Joe je bil genialni poslovnež (tudi veleposlanik v Angliji) ter tiransko ambiciozen človek, kar je prenesel tudi na svoje otroke. Bil je alfa in omega družine in je iz ozadja vlekel vse ključne poteze. Vsi Kennedyjevi sinovi so oženili žene, ki so v družbi kotirale višje od njih, in s tem pridobivali družbeni ugled. Žene so morale biti predane moževi karieri in imeti otroke. Vsi možje Kennedyjevih hčera so morali sodelovati v družinskih poslih. Čeprav je bilo bogastvo Kennedyjevih že v šestdesetih ovrednoteno na milijardo dolarjev, se jim nikoli ni uspelo prebiti med najbolj vplivne poslovneže Amerike, kot so družine Rothschild, Du Pont, Rockefeller  ...

Otroštvo

John je imel kot sin bogatih staršev relativno brezskrbno mladost, čeprav so se zaradi očetove službe neprestano selili. Pri 13 letih so se mu pojavile kronične bolezenske težave (spastični kolitis, osteoporoza, addisonova bolezen), ki so ga mučile vse življenje. Zaradi bolezni je moral prenehati tudi igrati ameriški nogomet, ki ga je imel neskončno rad. Zdravil se je s steroidi in pozneje s kortikosteroidi, ki so mu omogočali skrivanje bolezni ter svež in energičen (rahlo zadet) videz v javnosti.

Šola

Obiskoval je pet različnih zasebnih šol v Massachusettsu, New Yorku in Connecticutu. Od leta 1931 je obiskoval srednješolski deški internat Choate School v Wallingfordu. Leta 1935 se je vpisal na univerzo Princeton, vendar se je naslednje leto prepisal na Harvard, kjer je vpisal ekonomijo, zgodovino, angleščino in francoščino. Na Harvardu se je začel zanimati za politiko ter je veliko potoval po Evropi. Diplomiral je leta 1940 z odliko za študijo o delovanju britanske vlade pred drugo svetovno vojno.

Vojska in 2. svetovna vojna

Leta 1941 se je – čeprav šibkega zdravja je zavzeto treniral – pridružil mornarici. Leta 1942 je postal  poveljnik torpednega čolna in se pridružil bojem v južnem Pacifiku. Njegovo ladjo je v nočni akciji, ki je bila 2. avgusta 1943 pri Salomonovih otokih, potopila japonska mornarica. Preživelo je 11 marincev od 13, ki so odplavali na bližnji otok, od koder se jim je šele po šestih dneh in velikih naporih uspelo rešiti. V domovino se je John vrnil kot junak, čeprav je bila njegova vojaška osmrtnica že odposlana.

Politik in predsednik ZDA

Po smrti starejšega brata Joeja v vojni, kateremu je oče namenil politično kariero, je moral v areno stopiti John. Sam je nameraval postati univerzitetni profesor, analitik, pisatelj ... Leta 1947 je bil s pomočjo in sodelovanjem vse družine kot demokrat pri nepolnih 30 letih izvoljen v kongres. Leta 1952 je vstopil v ameriški senat. Po poroki, težki bolezni in zakonskih težavah je leta 1956 doživel prvi politični neuspeh, a ga to ni ustavilo ter je leta 1960 postal kandidat za predsednika ZDA.

8. novembra 1960 je s samo 118.550 glasovi več premagal kandidata republikancev Richarda Nixona in postal 35. predsednik ZDA.

Politični nazori JFK-ja

Delal je po svoji glavi in ni ga zanimalo, ali je predlog naš ali njihov. Večkrat je podprl tudi predloge republikancev (na začudenje preostalih demokratov), ker so se mu zdeli dobri. Slovel je po osebni nepodkupljivosti in vse, kar je podpisal ali za kar je glasoval, je temeljito preveril. Če je bilo treba, je bil zelo bojevit – sicer pa nekonflikten. Bil je zavzet protikomunist, a je tudi podpiral povečanje socialne in denarne pomoči revnim. Kot katolik je bil konservativen pri tradicionalnih vrednotah – vera, šolstvo, kazenska zakonodaja. Zagovarjal je prepričanje, naj se država bolj posveča sebi in svojim državljanom kot preostalemu svetu.

Jacqueline Bouvier Kennedy Onassis (1929–1994)

Jacqueline Bouvier je bila potomka bogate družine francoskega porekla. V mladosti je delala kot novinarka. Z JFK-jem se je poročila leta 1953. Bila je apolitična in v politiki ni želela sodelovati več, kot je bilo nujno potrebno. Rodila je dva otroka, Caroline Bouvier Kennedy ter John F. mlajšega (poleg dveh žal mrtvorojenih otrok). Pozneje se je poročila z enim od najbogatejših ljudi na svetu – Grkom Aristotelom Onassisom.

Smrt

Petinštiridesetletni predsednik John. F. Kennedy je bil ubit v atentatu med parado po ulicah Dallasa (Teksas), ko se je peljal v odprtem vozilu.

Po uradni razlagi ameriške vlade ga je z ostrostrelsko puško, kot edini strelec, ubil nekdanji marinec Lee Harvey Oswald. Ta je vse zanikal, kaj več pa ni mogel povedati, saj ga je čez dva dni ubil Jack Ruby, po njegovih besedah zaradi sovraštva, ker je ubil predsednika. Ruby, ki je bil povezan z mafijo, je tri leta pozneje umrl v zaporu zaradi raka. Kdo je bil resnični naročnik umora, verjetno ne bo nikoli znano oziroma krivec ne bo nikoli odgovarjal za zločin.

Teorije zarote

Po smrti JFK pa do danes se je razvilo na tisoče teorij zarot, kdo vse bi bil lahko vpleten v njegovo smrt. Že Kennedy starejši se je zameril mafiji, prav tako način vladanja JFK-ja kot tudi same ideje niso bile pogodu marsikomu od vplivnih ljudi tudi v vladi ZDA kot tudi v lastni stranki. Eden izmed možnih odgovorov, zakaj je moral umreti, je tudi ta, da si je enostavno nakopal preveč sovražnikov, da bi lahko preživel.

Kdo vse naj bi ga ubil?

JFK atentat

  • Ubili naj bi ga v večini židovski bankirji (želel je, da bi denarne federalne rezerve prišle iz zasebnih v državne roke).
  • Ubila naj bi ga tajna služba CIA (razkril naj bi njihove nečedne posle).
  • Ubil ga je nasprotni republikanski tabor (predvsem teksaški lobi).
  • Ubila naj bi ga mafija, kubanska in italijanska (dali so mu podporo na volitvah, pozneje naj bi jih izdal in sodno preganjal).
  • Ubil ga je kubanski voditelj Fidel Castro (povračilo za neuspele atentate nanj).
  • Ubila naj bi ga ruska KGB (kar je sicer zelo malo verjetno) ...
Lisa - 48/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 48/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.