Leto 1975 so Združeni narodi proglasila za mednarodno leto žensk in takrat so se tudi določili, da je 8. marec mednarodni dan (praznik) žensk oziroma dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk.

Praznovanje dneva žensk (vsaj v nekaterih delih sveta) pa se je začelo veliko prej. Ideja se je rodila med prehodom iz 19. v 20. stoletje med ženskimi demonstracijami, glavni namen pa je bil poziv k enakopravnosti žensk pri delu, volilni pravici in odločanju o splavu. Prve so dan žena praznovale ameriške socialistke, in sicer kar 28. februarja leta 1909.

Nemška feministka in socialistka Clara Zetkin

Za uveljavitev praznika žensk je zelo zaslužna tudi nemška feministka in socialistka Clara Zetkin (1857–1933), ki je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910 v Köbenhavnu na Danskem.

Predlog je na konferenci soglasno odobrilo več kot 100 žensk iz 17 držav. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici ter na Danskem, in sicer 19. marca. Praznik je nastal tudi v spomin na več kot 140 žensk, ki so leta 1911 umrle v požaru v newyorški tekstilni tovarni. V Sloveniji so ga tistega leta praznovali v Trbovljah.

8. marec

Datum, ki ga poznamo danes, je stopil v veljavo leta 1917, in sicer v takrat novo nastali komunistični Sovjetski zvezi. Po oktobrski revoluciji je boljševistična feministka Aleksandra Kolontaj prepričala voditelja Lenina, da 8. marec postane državni praznik, in ta se je za časa Sovjetske zveze uporabljal za spomin na 'herojstva delavnih žensk'.

Po 2. svetovni vojni je imel v komunističnih deželah dan žena ali 8. marec velik pomen (pri nas so ga uvedli po 2. svetovni vojni), prav nasprotno pa so v kapitalističnih deželah ta praznik opustili in se bolj posvetili materinskemu dnevu (25. marec) in valentinovemu. Zadnja desetletja, predvsem po letu 1975, dan žena 8. marca praznujejo tudi v drugih zahodnih državah po svetu.

V mnogo državah (in pri mnogo ljudeh) je pomen dneva žena izgubil svoj prvotni ideološki pomen in postal dan, ko moški ženskam s cvetjem in drugimi darili izkazujejo svojo ljubezen ter spoštovanje.

Razlogi, zakaj se 8. marec praznuje kot mednarodni dan žensk:

Rusija: Leta 1917 so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes Sankt Peterburg), iz katerih je nastala komunistična oktobrska revolucija.

ZDA: Ženske v tekstilni industriji so že leta 1857 na 8. marec v New Yorku demonstrirale in protestirale zaradi nizkih plač in slabih delovnih pogojev. Demonstracije žensk so se nadaljevale tudi naslednja leta, vedno 8. marca. Najbolj množične so bile leta 1908, ko je 8. marca skozi New York marširalo 15 tisoč žensk.

Zanimivosti
  • Upad pomena dneva žena pri nas se povezuje s preziranjem vsega, kar se navezuje na socializem in predvsem komunizem.
  • V tedanji Čehoslovaški se je za časa komunističnega režima dan žena spremenil v parodijo. Po žametni revoluciji so ga ukinili. Prav nasprotno je na Madžarskem, kjer se še danes 8. marca masovno kupuje cvetje za ženske.
  • Prvi državi, v katerih so ženske dobile volilno pravico, sta Nova Zelandija (1893) in Avstralija (1902). V Evropi so volilno pravico prve dobile Finke, ki pa so bile prve na svetu lahko tudi izvoljene v parlament. Ob koncu prve svetovne vojne so ženske volile tudi v večini drugih skandinavskih in srednjeevropskih držav, pa tudi v Kanadi ter v večini republik Sovjetske zveze. Sledile so ZDA, države južne Evrope (Španija, Portugalska, Grčija, Albanija, Turčija, Bolgarija) ter Velika Britanija, države Južne in Srednje Amerike ter jugovzhodne Azije. V njih so ženske dobile volilno pravico med obema vojnama. Med drugo svetovno vojno ali takoj po njej so ženske začele voliti v Franciji, Jugoslaviji in Italiji, v afriških državah, Senegalu in Togu ter v Libanonu. Švicarke so, kot zanje izmed Evropejk, prvič odšle na volišča šele leta 1971.
Enakopravnost žensk v Sloveniji
  • Leta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, leto pozneje pa je bilo ustanovljeno prvo žensko društvo.
  • Leta 1906 je doktorirala prva Slovenka. Marija Urbas je na graški univerzi končala doktorat iz filozofije.
  • Leta 1945 je bila v tedanji Jugoslaviji uzakonjena splošna volilna pravica.
  • Leta 1974 je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska pravico svobodno odločati o rojstvu otrok.
  • Leta 1977 je bila uzakonjena pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti tudi iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov.
  • Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam.
Lisa - 10/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 10/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.