Mancini se je rodil kot edinec, italijanskima priseljencema v Mali Italiji (Little Italy), predelu ameriškega mesta Cleveland. Družina se je kmalu preselila v bližino mesta Pittsburgh, kjer je oče delal v jeklarni.

Za glasbo je fanta navdušil oče Quinto, ki ga je naučil igrati flavto. Skupaj sta jo igrala tudi v lokalni italijanski skupini. Pri 12 letih je začel obiskovati tečaj klavirja pri koncertnem mojstru in ljubitelju džeza Maxu Adkinsu. Po končani srednji šoli, leta 1942, se je najprej vpisal na glasbeni oddelek univerze v Pittsburghu, kmalu pa se je po posredovanju Maxa Adkinsa preselil na slovito umetniško glasbeno univerzo v New Yorku – The Julliard.

Vojska in Glen Miller

Leto dni pozneje je njegov študij prekinil vpoklic v vojsko. Na usposabljanju je spoznal svojega vzornika Glena Millerja ter se pridružil njegovemu vojaškemu bandu, s katerim je odpotoval na bojišča v Evropo, kjer so zabavali ameriške vojake.

Žena Ginny O'Connor

Po koncu 2. svetovne vojne se je vrnil v ZDA ter se leta 1946 kot pianist in glasbeni aranžer pridružil na novo ustanovljenemu Glenn Miller bandu, ki ga je po smrti Millerja vodil Tex Beneke.

V Glenn Miller bandu je tudi srečal svojo bodoče ženo, pevko Ginny O'Connor. Poročila sta se leta 1947 v Hollywoodu ter imela dvojčici ter sina. V tistem času se je prav tako izpopolnjeval v kompoziciji, ritmu, harmoniji in orkestriranju. Učil se je od glasbenih mojstrov, kot sta bila Ernst Krenek in Mario Castelnuovo - Tedesco.

Universal Pictures

Leta 1952 se je pridružil glasbenemu oddelku filmskega studia Universal Pictures. Naslednjih šest let je sodeloval pri ustvarjanje glasbe za več kot sto filmov. Najbolj znani filmi, za katere je napisal glasbo, so bili film o njegovem vzorniku in prijatelju – Glenn Miller Story (leta 1954 je tako prejel prvo nominacijo za oskarja), The Benny Goodman Story ter Dotik zla, briljantni film noir Orsona Wellesa, ki je Manciniju na stežaj odprl vrata Hollywooda.

Zajtrk pri Tiffanyju

Leta 1958 je zapustil filmski studio ter začel delati kot neodvisni skladatelj in aranžer. Kmalu je za režiserja Blaka Edwardsa naredil glasba za nadaljevanko Peter Gun. To je bil začetek več kot 30-letnega sodelovanja pri 26 filmih. Najbolj znani filmi z Blakom Edwardsom so Zajtrk pri Tiffanyju (oskar za glasbo), Dnevi vina in vrtnic, vsi deli Pink Panterja, Velika dirka, Party.

Delal je tudi z drugimi režiserji, kot so Stanley Donen (Charade, Arabesque, Two for the Road), Howard Haks (Hatari), Alfred Hichock (Frenzy), Paul Newman (Sometimes a Great Notion, The Glass Menagerie) ...

Prav tako je skladal glasbo za številne televizijske serije. Najbolj znana je tudi pri nas nekoč priljubljena nadaljevanka Pesem ptic trnovk. Leta 1977 je naredil tudi naslovno temo za pogovorni šov Late Night with David Letterman.

Prav tako je med letoma 1960 in 1980 delal in snemal glasbo, imenovano easy listening ter sodeloval z glasbeniki, kot so Paul Anka, Pat Boone, Frank Sinatra, Perry Como, Tony Bennett, Julie London, Peggy Lee ...

Ni ustvarjal samo svoje glasbe, več kot odlično je aranžiral tudi skladbe drugih skladateljev.

Več kot 600 koncertov

Kot dirigent je imel v karieri več kot 600 koncertov s simfoniki. Nastopal je z londonskim simfoničnim orkestrom, izraelskim simfoničnim orkestrom, filharmoničnim orkestrom iz L. A.-ja, Kraljevim filharmoničnim orkestrom, orkestrom Boston Pops ...

Najljubše mu je bilo sodelovanje z orkestrom iz Minnesote. Kot dirigent je trikrat (leta 1966, 1980 in 1984) vodil orkester, ki ga je poslušala angleška kraljeva družina. Mancini je sodeloval tudi z velikimi umetniki, kot so sir James Galway, Johnny Mathis, Luciano Pavarotti, Doc Severinsen in Andy Williams.

Najbolj znane skladbe

Najbolj znane Mancinijeve skladbe so: naslovna skladba za film Zajtrk pri Tiffanyju, iz istega filma tudi skladba Moon River, naslovna skladba za film in pozneje risanko Pink Panther (iz filma sta še odlični Cortina in Village inn), naslovna skladba za film Dnevi vina in vrtnic, skladba iz filma Hatari!

Imenovana Baby elephent walk, naslovna skladba za film Charade, naslovna skladba za serijo Peter gun, skladba za drugi del filma Pink Phanter imenovana A shot in the dark, skladba Lujon, ki jo je naredil samostojno, naslovna skladba za film Expiriment in terror, naslovna tema nadaljevanke Pesem ptic trnovk ...

Glasbena družina

Mancini je umrl leta 1994 v 70. letu starosti zaradi raka na trebušni slinavki. Njegova žena še danes nadaljuje njegovo delo in deluje v neprofitnih organizacijah, ki pomagajo mladim glasbenikom. Hčerka Monica Mancini je profesionalna pevka. Njena sestra dvojčica Felice vodi neprofitno organizacijo, ki daruje instrumente (The Mr. Holland's Opus Foundation). Mancinijev sin Christoper je glasbeni založnik in promotor glasbe.

Zanimivosti
  • Prejel je štiri oskarje (18 nominacij), dva emmyja (2 nominaciji) en zlati globus (9 nominacij 9) in 20 grammyjev (72 nominacij) ter leta 1995 posthumno nagrado grammy za življenjske dosežke.
  • Napisal je tudi dve knjigi – eno študijsko: Praktična navodila za dirigiranje orkestru – ki je obvezno branje vsakega bodočega dirigenta, druga knjiga je njegova avtobiografija z naslovom: Did They Mention the Music (So omenili glasbo).
  • Izdal je več kot 90 glasbenih albumov. Od klasike, džeza do popa. Kar devet plošč je doseglo zlato naklado (več kot 500 tisoč prodanih).
  • Mancini je eden izmed ustanoviteljev Society of Singers, neprofitne dobrodelne organizacije, ki pomaga profesionalnim glasbenikom ter se bori za njihove pravice po vsem svetu.
  • Leta 2004 je pošta ZDA natisnila znamko v čast Henryju Manciniju za njegove dosežke v filmski glasbi.
  • Skladba Pink Panter je verjetno najbolj prepoznavna džezovska skladba na svetu ter najbolj prepoznavna skladba za risani film.
  • Več na odlični internetni strani www.henrymancini.com, kjer lahko poslušate tudi Mancinijeve skladbe.
Lisa - 50/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 50/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.