Ko je Andreja vstopila v prostor, so se oči obrnile k njej, saj je prinesla s seboj nekakšno sonce. Njen nasmeh in rahlo sramežljivo obnašanje je takoj pritegnilo pozornost. S pogledom na uro je mirno našla prosto mizo in se usedla. Vendar pa je izstopalo nekaj, kar je v današnjem času redkost - ni segla po telefonu in brskala po njem. Namesto tega je opazovala prostor, ljudi, in se pri očesnem stiku z nekom prijazno nasmehnila.
Andreja, spoznali smo te v oddaji Exatlon Slovenija. Kaj te je spodbudilo, da si se prijavila na Exatlon Slovenija, in kakšne so bile vaše izkušnje med tekmovanjem?
Predvsem je šlo za mojo spontanost in ljubezen do izzivov, ki se jih ne loti prav vsak. Spremljala sem prvo sezono oddaje in v šali sem takrat naglas razmišljala “To bi pa še jaz tekmovala”. In tako me je prijavil partner brez moje vednosti. In na en sončen dan sem prejela klic z vprašanjem »Ali vaša prijava še velja?«, ki mu je sledilo vabilo na avdicijo. (smeh)
Exatlon Slovenija je bila res čudovita izkušnja zame, spoznala in odkrila sem nov del sebe, sebi sem ponovno dokazala, da je pomembna le in samo sedanjost ter prisotnost v trenutku, zavedanje sebe. Realnost je potrebno sprejeti kot resničnost, katero interpretiraš sam. In le od posameznika je odvisno, v katero smer potuje.
Res pa je, da ni bilo vse lepo in oh in sploh. Najhujša izkušnja zame je bila soočanje z notranjim bojem zaradi bolezni, potem pa so bile tu še visoke temperature in dehidracija.
Kljub temu, da smo te spremljali v času oddaje, nas zanima – kdo je Andreja? Kaj jo definira?
Pred vstopom v tekmovanje nisem ravno veliko govorila o svoji bolezni, a se je po končani oddaji res veliko govorilo in pisalo o bolezni multipla skleroza. Da se borim s to boleznijo je izvedela skoraj vsa Slovenija. In lahko rečem, da sem vsakič znova ganjena do solz, da so vsi v meni, kljub bolezni, videli borko, ki se nikoli ne preda. Ker to je dejansko tisto, kar me definira. Točno taka sem. Preprosta, skromna, pozitivna, vztrajna, kanček trmasta in skoraj vedno nasmejana.
Kako izgleda tvoje jutro? Nam ga lahko opišeš?
Obožujem jutra. Takrat še cel svet spi in zdi se mi, da so vse možnosti pred mano še odprte. Če zunaj sneži, se bosa sprehodim po snegu, drugače se sprehodim bosa po jutranji rosi. Skuham kavo in uživam tistih svojih pet minut v miru in tišini. Potem pa akcija, zbuditi otroka, zajtrk in odprava v šolo.
Kateri trenutki ali dosežki ti bodo najbolj ostali v spominu iz vašega sodelovanja v Exatlonu?
Tako kot celo življenje, so bili tudi tam vzponi in padci. A večinoma za svoje padce vem samo jaz. To je moja borba, notranja borba. Celotna pot je nepozabna in bo za vedno ostala v mojem srcu. Še kako dobro se spomnim svojih notranjih občutkov, ko sem prvič zagledala tarantelo ali pa ko smo prvič doživeli orkan. Kot največji dosežek pa si štejem dejstvo, da mi je uspelo tisto, česar me je bilo najbolj strah – da bi zaradi bolezni morala zapustiti Exatlon.
Kot si že omenila – med oddajo smo izvedeli, da si pred nekaj leti dobila težko diagnozo – multipla skleroza. Kako bi opisala svojo izkušnjo s prebolevanjem multiple skleroze in kako je diagnoza vplivala na tvoje življenje?
Pred štirimi leti se je vse začelo. Zjutraj sem se zbudila in izgubila vid na levo oko. Po posegu (punkcija likvorja iz hrbtenice) je nevrolog dokončno potrdil diagnozo MS. Čeprav bolečino zelo dobro prenašam, je bilo okrevanje po tem posegu res boleče in dolgotrajno. Sesul se mi je cel svet. Bila sem izgubljena, nemočna. A bolj kot to mi je bilo težko videti svoja starša, predvsem mami in njene skrbi, žalost. Še danes ne sprejme dejstva, da imam multiplo sklerozo, enostavno ne more govoriti o tem. Za njih sem jaz ostala močna in brez diagnoze. Kot da je vse "bp". Odločila sem se, da ne bom v vlogi žrtve. Še vedno spoznavam bolezen, se učim, a nikoli je še nisem "poguglala". Lahko rečem, da živim bolj in kvalitetnejše, kot sem pred diagnozo, saj se bolj zavedam življenja, trenutkov. Živim v sedanjosti in se ne obremenjujem s tem, kaj bo jutri. Danes je danes in danes sem super. Priznam, da sem bila že pošteno utrujena zaradi njihove negotovosti vame. To je vplivalo tudi name.
Zato v Exatlonu sotekmovalcem nisem povedala za bolezen, ker sem želela biti popolnoma svobodna, brez etikete, brez definicije, brez sojenja. Biti preprosto jaz, Andreja Košir, takšna, kakršna sem. Ker sem že zdavnaj sprejela bolezen in se odločila živeti kljub njej. Ker vem, da ne morem zmagati vseh svojih borb, ampak pomembno zame je, da vem, da sem se borila. Ne vem, kaj me čaka jutri, nihče od nas ne ve, vem pa, da nikoli in nikjer ne bo pisalo, da sem obupala. Sprejmem vse, kar mi prihodnost ponudi, saj se življenje ne dogaja meni, ampak z mano. In ker ga ne delim na dobro ali slabo, živim v sedanjosti in ga enostavno sprejmem kot je.
Kako si usklajevala multiplo sklerozo z zahtevnostjo tekmovalnih nalog v Exatlonu?
Predvsem z dihanjem. Ko je naval adrenalina in strahu, se umirim z dihanjem. Kajti povišan srčni utrip lahko sproži nov zagon bolezni. Prav tako povišana temperatura ozračja, napor, stres, utrujenost, izguba kilogramov, mišične mase, psihični in fizični napor. Zavedala sem se vsega, vseh svojih šibkih točk. Poznam pa tudi svoje prednosti, ki izhajajo iz športa, ki je velik del mojega življenja že od malih nog. In to me je izoblikovalo, predvsem volja, vztrajnost in disciplina. In tako sem se borila tudi na vsakem poligonu.
Kako se je tvoje življenje spremenilo po sodelovanju v oddaji?
Potrebovala sem približno 5 mesecev, da sem vse "sprocesirala", podoživela nekatere trenutke. Priznam, po skoraj treh mesecih je bilo kar težko priti iz »balončka« nazaj med ljudi, v realnost. A vzela sem si čas zase, da moje telo ne bi doživelo prevelikega šoka, ker nisem vedela, kako bi se odzvalo. Najbolj sem bila vesela otroških vzklikov, slikanj, podpisov avtogramov in pa starejše generacije, ki so pristopili do mene in mi iskreno čestitali za nastop v šovu. Pokazalo pa se je tudi nekaj novih poslovnih priložnosti.
Si mama dveh fantov – Ruben ima že 10 let, Aron 7. Je multipla skleroza vplivala na tvoj čas z njima?
Ne. Kljub bolezni lahko otroka vidita, da je njuna mami pristna in nasmejana. Seveda me vidita kdaj tudi utrujeno, ko mi bolezen vzame vso energijo, v solzah, a važno je, da vidita tudi kako se solze lahko obriše in živi naprej. Dvakrat dnevno imam na uri opomnik za zdravila, tako da me tudi vedno opomnita “Mami, bonbonček”, kot rečemo mojim zdravilom.
Kako sta tvojo diagnozo in spremembe doživljala onadva? Kako si se soočala s preprekami in ovirami zaradi multiple skleroze?
Nikogar ne obremenjujem s svojo boleznijo, kar pa ne pomeni, da jo skrivam ali ne govorim o njej. Ko je prevelik napor, mi odpove leva stran telesa. Ta čas še bolj izkoristimo za crkljanje.
Kako so borilne veščine vplivale na tvoje življenje in kako so ti pomagale pri premagovanju izzivov, povezanih z MS?
Od desetega leta dalje so bile borilne veščine del mojega življenja. Tekmovala sem v borbah in nisem vedno zmagovala, bili so tudi padci in porazi. Naučena sem, da tudi ko zmagujem, se borim naprej kot da izgubljam. Bila sem tudi trener. Odraščala sem v takem okolju in seveda me je izoblikovalo v vztrajno osebo. Disciplina je še danes velik del mene, daj verjamem, da ravno to loči močne od šibkih duš. Tudi bolezen doživljam kot borbo, v kateri se ne predam.
Kako uravnavaš svoje zdravje?
Imam zdravila, biološka, ki jih odobri komisija. A menim, da zdravila ne morejo vsega narediti sama. Skupaj gremo, z roko v roki.
Že ko sva se spoznali, si omenila svojo uro in kako zelo ti pomaga. Kako pomemben se ti zdi zadosten in kakovosten spanec? Ali uporabljaš Huawei Watch GT 4 za sledenje svojega spanca in dihanja med spanjem?
Spanec je zelo pomemben, saj je ravno spanec tisti, od katerega je odvisno, kako kakovosten bo naš dan. Zdi se mi, da se tega v tem hitrem tempu življenja, zaveda vedno več ljudi. Je pa res, da je nekaj, če se tega samo zavedaš, ali to tudi potem upoštevaš. Sama sem velika zagovornica pravilnega dihanja, vsako čustvo je povezano z dihanjem. In če spremenimo način dihanja, lahko spremenimo tudi čustvo, pa naj bo to strah, jeza, veselje, žalost, tesnoba, itd. Obožujem trenutek, ko z otroki na uri gledamo dihalne vaje, ko nas vodi vdih in izdih.
Da pa še odgovorim, ja, seveda spremljam tudi svoj spanec. Tudi aplikacija Zdravje mi pokaže statistiko moje noči in ji zaupam. Zato vem, kdaj moram malo prej spat, da bo moj naslednji dan recimo kakovostnejši, boljši, bolj miren.
Ste zelo športna družina. S čim vse se ukvarjate, ti, otroka, partner?
Moja otroka sta športno aktivna, tako je. Kot mama ju poslušam, upoštevam, saj sama izražata svoje želje. Ne vsiljujem jima svojih navad ali pričakovanj. Večina reče "Sigurno se ukvarjata s karatejem, po mami, in z downhillom po atiju. Ja, to je del njiju, a vseeno sta raje na akrobatiki, na nogometnem igrišču in pumptrackih.
Danes imajo otroci vse ponujeno na zlatem pladnju, tako da otroka dobiti v telovadnico, je velik uspeh. Sta pa že zaradi imunskega sistema, komunikacije in socialnega razvoja brez telefona. Učim ju samoobrambe in predvsem pomena zdravega gibanja. S tem pa tudi pride, ob svojem času, disciplina, spoštovanje, vztrajnost, samozavest, borbenost in kasneje je to psihologija, iz katere izhajamo.
Te je MS na kateremkoli področju ustavila? Si se s čim morala prenehati ukvarjati?
Ne bi rekla, da me je pri čem prav ustavila. Ne morem pa recimo delati hitrih, nepredvidljivih gibov z glavo.
Delam več stvari, ki jih prej nisem. Hodim plezat, čeprav me je strah višine. Hodim v hribe, čeprav imam težave z vrtoglavico, spominom, ne vidim na eno oko. A ravno to me naredi močnejšo, ker se na vse podvige odpravim sama in je za to potrebna zbranost (ker vem, da zraven mene ne bo nikogar, na kogar se lahko zanesem). Tako je občutek uspeha še toliko večji.
Vse ženske imamo skupno točko – tiste "najlepše dni" v mesecu. Posebnost ure, ki jo nosiš, Huawei GT4, je, da z njo lahko slediš svojemu ciklu. Kaj meniš o tem? Ji slediš prek ure?
Seveda. Tudi tako spoznavaš svoje telo. Že prvi dan, ko sem sploh dala uro na mojo roko, sem vnesla datum zadnjega cikla. In sedaj spremljam in sem vedno znova navdušena.
Katere funkcije na uri najraje uporabljaš?
Ker obožujem luno, jo vedno spremljam, gledam, slikam. In ko sem videla na uri funkcijo, vzhod in zahod lune, celoten lunin cikel, sem vedela, da bova nerazdružljivi. Spremljam srčni utrip, navigacijo, dnevne aktivnosti, vreme, sprejemam klice, opazujem zračni tlak, kompas in višinske razlike. Otroka pa uporabita svetilko in glasbo, hihi.
Funkcija Stay Fit omogoča nadzor nad vnosom in porabo kalorij, kar je zlasti pomembno za tiste, ki želijo ohraniti ali celo zmanjšati svojo telesno maso. Zajetnemu naboru rekreativnih dejavnosti so dodane še nekatere nove. Ali spremljaš to funkcijo?
Zaenkrat te funkcije ne spremljam na dnevni bazi, saj nimam težav s svojo telesno maso. Res pa je, da imam vpisane vse podatke. Nabor vseh prej omenjenih funkcij, katere res spremljam, me že dovolj okupira.
Ko smo že ravno pri kalorijah - kdo kuha v vaši družini? In katera je tvoja ali Sandijeva specialiteta?
V naši družini kuhamo vsi. Otroka sta kar izbirčna, tako da naš meni ni ravno velik oziroma širok. Obožujemo pa vsi pico, ki jo sami naredimo. (glasen smeh) Skrbim pa, da je lokalno, domače in sezonsko.
Vidimo te lahko povsem športno oblečeno, pa tudi v zelo dodelanih stajlingih. Se ti zdi, da se tvoja ura bolj prilega športnemu ali modnemu stajlingu?
Nimam nikakršnih težav kombinirati jo h kateremukoli stajlingu. Popolnoma ustreza mojemu dnevnemu športno/elegantnemu videzu, kot prav tako samo športnemu. Če že, prilagodim številčnico in jo prilagodim trenutnemu stajlingu ali počutju. Odlična opcija pa je tudi ta, da je z uro na voljo tudi menjava paščkov, a tega še nisem naredila. Mi ustreza, kot je.
Kateri so tvoji/vaši cilji in načrti za prihodnost?
Da smo srečni, da stremimo k sreči in delamo stvari, ki nas osrečujejo.
S čim se ukvarjaš danes?
Veliko delam od doma in tako svoj dan upravljam sama. Sem tudi osebna trenerka, vodim spletno trgovino s športnimi oblačili in snemam promocije.
Kako bi izgledal tvoj perfekten dan?
Ha ha ha ha, ja pripravite se, to bo sedaj turbulentno. Jutranja turška kava obvezno, potem pa šibam nad 2000 nadmorske višine, kjer me takoj lahko naprej odnese na morje ali v tople kraje. Potem bi zakorakala po nekem mestu na svetu, kjer še nisem bila in z otroki bi obiskali največji zabaviščni park. Seveda pa mi vmes dostavijo vsaj dva najbolje na svetu pripravljena kapučina in sveže narejeno čokolado. Ekola, tako bi izgledal moj perfekten dan.
Se ti zdi, da imaš s svojo medijsko pojavnostjo vpliv na ljudi? Jim daš motivacijo?
Po vseh sporočilih, ki jih prejemam, mislim, da imam vpliv. Da v meni vidijo neko upanje, motivacijo, mi zaupajo. Prosijo me tudi za nasvete. Mi je v veliko čast, vendar se vseeno tega, da sem nekomu lahko opora, nekako resnično ne zavedam.
Veliko si v hribih. Kaj vse nadzoruješ, ko greš v hrib? Meriš srčni utrip, kisik v krvi?
Vse. Srčni utrip, navigacijo, višinsko razliko, kisik v krvi, vreme, lokacijo.
Se dolga avtonomija baterije ure Huawei Watch GT 4 prilega tvojemu vsakdanu?
Baterije pa res kar ne zmanjka. Čeprav sem na začetku veliko brskala po uri in tudi nižjim temperaturam sem jo že izpostavila, je baterija vse prenesla. In tudi samo z enim dotikom vidiš stanje baterije.
Kaj najdemo na tvoji "to do" bucket listi?
Ne čakati do zadnjega trenutka ali zadnji dan, ampak ker pod pritiskom delujem bolje, te kljukice nikoli ne bo.
Če bi ti rekli, da ti bomo na telefonu izbrisali vse aplikacije, razen treh, katere bi to bile?
Nisem zasvojena s telefonom. Ga pa nujno potrebujem za opravljanje svojega dela. Tako da mi različne aplikacije pravzaprav niso prav pomembne. Pomembno mi je, da sem dosegljiva na telefon, da sem povezana z uro in družbena omrežja, zaradi dela. No, pa galerija slik, ker zelo rada slikam. Torej tega mi ne izbrišite, drugo pa lahko.
Si imela z nalaganjem aplikacij kakšne težave?
Navodila so lepo napisana in te sama ura in telefon vodita.
Katera od 25.000 številčnic trenutno krasi tvojo uro?
Točno ta, ki mi je najbolj všeč. (se zasmeji in z roko navihano pokrije uro, nato pa mi jo z njenim prepoznavnim nasmehom prav ponosno pokaže)
