Po odlični in tako pri bralcih kot kritikih nadvse dobro sprejeti biografiji Brucea Springsteena je pri založbi Učila izšla še ena biografija kultnega glasbenika, ki je usodno zaznamoval sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja.

S s svojo nebrzdano ustvarjalnostjo se je za vedno vpisal v kolektivni spomin vseh ljubiteljev dobre glasbe.

Gre za biografijo karizmatičnega frontmana skupine Queen, ki se je 5. septembra leta 1946 kot Farrokh Bulsara rodil na Zanzibarju, kasneje pa kot Freddie Mercury ustvaril nekaj nepozabnih skladb iz zakladnice rokovske glasbene zgodovine. Celovit življenjepis glasbenega velikana
je napisala večkrat nagrajena rokovska novinarka Lesley-Ann Jones, ki je Queene spremljala na številnih turnejah in z eno najboljših rokovskih skupin vseh časov spletla trajne prijateljske vezi. To ji je omogočilo neposreden dostop do preostalih članov skupine in tistih, ki so bili Freddieju najbližje, zato je lahko napisala izjemno poglobljeno pripoved o morda najbolj priljubljenem in hkrati najbolj zapletenem liku v svetu glasbe.

Avtorica nas že na začetku biografije presune s Freddiejvim videnjem slave in odnosom do nje. Med neformalnim srečanjem z nekaj novinarji v lokalu jim je zaupal: "Vesta, natanko to mi ponoči ne da spati. Ustvaril sem pošast. Ta pošast sem jaz. Nikogar drugega ne morem kriviti. Za to sem delal, odkar sem bil otrok. Ubijal bi za to. Karkoli se mi bo zgodilo, je samo moja krivda. To je tisto, kar sem želel. To je tisto, za čimer se vsi pehamo. Uspeh, slava, denar, seks, droge - karkoli želite. Jaz imam lahko vse to. Ampak zdaj začenjam spoznavati, da želim pobegniti pred tem, čeprav sem to sam ustvaril. Začenja me skrbeti, da tega ne morem obvladati v tolikšni meri, kot to obvladuje mene."

Freddie je imel neverjeten dar, saj ko je stopil na oder, se je povsem spremenil - sebe opiše z besedami "vrhunski nastopač." Ni prenesel, da bi bil drugi najboljši, preprosto moral je biti prvi. Hkrati pa se je zavedal, da je to svojevrstna droga, poživilo. Težko mu je bilo, ko so ga ljudje zagledali na ulici in od njega pričakovali, da bo tak, kot je na odru. Ampak zasebno ni bil tak. "Jaz nisem on, tišji sem. Svoje zasebno življenje hočem ločiti od nastopanja, ker je to shizofreno življenje. Mislim, da je to cena, ki jo plačujem. Ne razumite me narobe, nisem ubogi bogatašek. Glasba je tisto, kar me zjutraj spravi pokonci. Resnično sem blagoslovljen."

knjiga

Dovršeno raziskana, sočutna in nesenzacionalistična knjiga se osredotoča na obdobje v osemdesetih, ko so bili Queeni že na robu razpada, dokler jih ni nastop na Live Aidu spet trdno povezal. "Gledali smo Freddieja, ki je nastopal v soparni pripeki pred skoraj 80.000 ljudmi in množico televizijskih gledalcev, ki je štela ... kdove koliko? V naslednjih letih so navajali veliko številk, toda bilo jih je nekje med 400 milijoni v okoli 50 državah preko satelita in 1,9 milijarde po vsem svetu. Svoje delo je opravil brezskrbno, duhovito, hudomušno in spolno privlačno. Gledali smo z odprtimi usti. Oglušujoč trušč množice je zadušil vsako možnost, da bi jih nagovoril. Freddieju ne bi moglo biti manj mar. Surova moč, s katero je držal občinstvo kot uročeno, je bila tako izrazita, da se je zdelo, kot da jo lahko vohaš. V zaodrju so se najlegendarnejši rokerji ustavili, da so gledali tekmeca, kako jim krade predstavo. Freddie je vedel, kaj dela, nedvomno. Za osemnajst minut so ta neverjetni kralj in Queeni vladali svetu," zapiše svoje videnje Lesley-Ann.

Ta koncert je obiskala tudi oseba, ki je imela v Freddiejevem življenju izjemno pomembno mesto. Šlo je za Jima Huttona, sicer frizerja, ki je malo pred Live Aidom postal Freddiejev partner in z njim preživel ostanek Freddiejevega življenja. V času koncerta ni vedel, da bo samo šest let pozneje svojega ljubimca pomagal pripraviti na za pogreb. In kako je on opisal to doživetje? "Ko so me odložili sredi vsega tistega dogajanja, so se mi kar tla zamajala pod nogami ob pogledu na vse tiste glamurozne superzvezdnike. Vsak član benda je imel svojo prikolico. Vse žene so bile tam, pa tudi Rogerjevi in Brianovi otroci. Freddie je vse poznal. Odpeljal me je k Davidu Bowieju, ki sem ga v bistvu spoznal že prej, ko sem ga strigel. Celo Eltonu Johnu me je predstavil kot svojega novega moškega. Freddie ni potreboval časa za pripravo, na oder je šel kar v tem, kar je imel na sebi, ko je odšel od doma - belo majico brez rokavov in obledele kavbojke. Nosil je tudi par svojih priljubljenih športnih copat, pas in amulet z zakovicami. Ko so bili na vrsti, da gredo na oder, je zvrnil še en velik tonik z vodko in rekel: Pa dajmo!"

Da bi razumela in doumela moža za legendo, je Lesley-Ann Jones potovala od Londona prek Zanzibarja do Indije: "Preko Nairobija sem odletela v Dar es Salaam in se mimo pristanišča s pozibavajočimi se arabskimi dhovi in preprostimi ribiškimi kanuji odpeljala na Zanzibar. Vse v tem kraju je vzbujalo občutek eksotičnosti. Za nekoga, ki se je rodil v najdolgočasnejšem zakotju kot jaz, je bila uganka, zakaj je Freddie prikrival, da je z Zanzibarja." Avtorica je podrobno raziskala njegovo otroštvo, se pogovorila s sorodniki in prijatelji njegovih staršev iz časa, ko so še živeli tam. Večinoma se Freddieja spominjajo kot prijetnega, priljudnega in izjemno bistrega dečka, ki je bil zelo nadarjen za umetnost. Freddiejeva sestrična tako pravi: "Freddieja so starši poslali v šolo v Indijo in zelo me je razžalostilo, ko sem ga gledala odhajati. Toda tu na Zanzibarju kakovost izobraževanja za fante v tistem času ni bila ravno dobra." Poslali so ga k očetovi sestri v Bombaj, da bi se primerno izšolal.

Biografija pevca Queenov je polna ekskluzivnih intervjujev (od bivših sošolcev, sodelavcev in prijateljev do sestre in staršev) ter podana z neprecenljivega zornega kota, ki več kot dvajset let od Freddijeve smrti ponuja najsodobnejši portret tega legendarnega velikana rokovske glasbe.

Knjiga vsebuje 32-stransko slikovno prilogo, veliko slik je iz avtoričine zbirke, avtor večine odličnih koncertnih fotografij in fotografij skupine pa je Mick Rock, ki mu ne pripisujejo le tega, da je odlično dokumentiral glasbeno sceno – ‘Človek, ki je fotografiral sedemdeseta!’ –, ampak tudi, da jo je pomagal ustvarjati.

O AVTORICI

Lesley-Ann Jones je časopisna novinarka in kolumnistka, ki je od zgodnjih osemdesetih do leta 1992 poročala o roku in popu za Daily Mail, Mail on Sunday, njegovo prilogo revijo You in The Sun. Glasbena novinarka in poznavalka, ki se lahko pohvali z več kot petindvajsetletno kariero v
medijih, je tudi avtorica osmih knjig. Z otroki živi v Londonu; najstarejši je že odrasel in se je zapisal glasbi.

O KNJIGI

“Čarobne, očarljive dvojnosti Freddieja Mercuryja nihče ni zajel bolje
kot Lesley-Ann Jones.” (The Times)

“Natanko tiste vrste poklon, kakršnega bi želel sam Mercury.” (Spectator)

“Res izčrpno, resnični Freddie – energična, zabavna in pristna pripoved.”
(Sir Tim Rice, s Freddiejem soavtor pesmi za ekstravagantni album Barcelona)

“Ta knjiga te zgrabi že z uvodom, nato pa gradi naprej. Osebne izkušnje,
dejstva in pričevanja v popolnem sozvočju.” (Simon Napier-Bell, glasbeni
menedžer)

“Končno velikanski poklon velikanskemu talentu.” (Steve Harley, frontman
skupine Cockney Rebel)

Knjigo lahko naročite na povezavi: