Sir Charlie Spencer Chaplin se je prvič svetu s filmom predstavil 2. februarja 1914. Nastopil je v kratkem, 13-minutnem, filmu z naslovom Živimo, kakor moremo.

Samo pet dni pozneje so prvič predvajali tudi kratki film Otroške avto dirke v Benetkah (Kid Auto Races at Venice), kjer je Chaplin prvič upodobi lik znamenitega angleškega potepuha. Štiri leta pozneje je bil Chaplin milijonar ter eden od najbolj prepoznavnih in slavnih ljudi na svetu.

Otroštvo in mladost

Charlie se je rodil v revnem predelu vzhodnega Londona zabavljačema v varieteju (zmes gledališča, glasbe in cirkusa). Charles starejši, ki je bil romskega porekla, je kmalu zapustil družino ter umrl zaradi alkohola, ko je imel mali Charlie 12 let. Oba s starejšim bratom Sydneyjem sta že od mladih let nastopala v varieteju, kjer se je mali Charlie najbolj izkazal v plesu stepa.

Dvakrat so ju tudi poslali v sirotišnico, saj so mater Lily Harvey zaprli v ustanovo za duševno bolne. Chaplin je s potujočim gledališčem prvič obiskal ZDA leta 1910. Ob drugem obisku leta 1912 je podpisal pogodbo s filmskim studiom ter ostal v ZDA (Los Angeles).

ZDA – nemi film

Chaplinu, ki je bil pionirski ter izjemen igralec, komedijant in pantomimik, dela ni manjkalo, saj je samo leta 1914 nastopil kar v 36 kratkih nemih filmih, dolgih od 10 do 20 minut. Zelo kmalu je za filme, v katerih je igral, začel pisati scenarije ter tudi režirati. Samo v letu 1915 je napisal scenarij za 15 polurnih nemih filmih, ki jih je tudi režiral in v njih igral.

Njegovi filmi so vsi po vrsti dosegali izjemen uspeh, lik potepuha pa je prepoznan praktično po vsem svetu. Leta 1918 je začel svoje filme tudi producirati, tako da je imel popolno umetniško svobodo.

V Hollywoodu je zgradil celo angleško vas – lasten filmski studio. Leta 1919 je skupaj z Mary Pickford, Douglasom Fairbanksom in D. W. Griffithom ustanovil še danes delujoče in vplivno filmsko podjetje United Artists. Začel je snemati dolgometražne, celovečerne neme filme. Prvi celovečerni film je bil Otrok (1921), ki so mu sledili Parižanka (1923), Zlata mrzlica (1925) in Cirkus (1928). Čeprav je bilo v tridesetih letih prejšnjega stoletja obdobje nemega filma končano (trdil je, da je filmska umetnost prvenstveno stvar pantomime), je posnel še dva nema filma Luči velemesta (1931) ter Moderni časi (1936), ki sta oba brez dialogov. Chaplin je začel za svoje filme pisati tudi glasbo.

ZDA – zvočni film

Chaplin se je od nekdaj boril za pravice malega človeka, kar se čuti tudi v njegovih filmih, zato ni čudno, da se je čedalje bolj vpletal v politiko.

Njegov preveč liberalni in preveč levi pogled je bil za kruti ameriški kapitalizem nesprejemljiv. Prvi zvočni film je bil danes tako opevani Veliki diktator (1940), kjer se je norčeval iz Hitlerja. Štirideseta leta so bila za Chaplina izjemno težka. Obtožen je bil simpatiziranja s komunisti, vpleten pa je bil tudi v tožbe glede očetovstva z veliko mlajšimi ženskami, kar je bilo v tistih časih škandalozno. K negativni publiciteti so veliko pripomogli mediji, ki so bili v rokah politike.

Po vojni je po ideji Orsona Wellesa posnel svoj pogled na surovi kapitalizem Gospod Verdoux (1947), kar je privedlo še do večjega pritiska nanj. Spremljati ga je začela ameriška tajna služba FBI, kongresniki pa so ga hoteli privesti na zagovor. No, to se ni zgodilo, saj so se ustrašili ponižanja, ko je Chaplin zagrozil, da bo prišel v kostumu potepuha. Njegov zadnji hollywoodski film je bil apolitičen (političnega mu ne bi niti pustili posneti) ter izrazito avtobiografski – posvečen očetu, Limelights (1952), kjer se je podpisal tudi pod kostumografijo.

Mlada dekleta

Ženske so bile zelo pomemben del njegovega življenja, tako v dobrem kot v slabem. Vse življenje so ga privlačila predvsem dekleta najstniških let, kar je z leti postalo problematično. Imel je številne afere s svojimi mladimi soigralkami. Poročil se je štirikrat, imel šest sinov in pet hčera, vsem nekdanjim dekletom pa je zapustil ogromno denarja. Leta 1943 se je 54-letni Charlie poročil s takrat 18-letno Oono O'Neill, hčerko ameriškega dramatika Eugena O'Neilla. Z Oono sta bila sorodni duši, imela sta tri sinove in pet hčerk, skupaj pa sta ostala vse do njegove smrti.

Evropa, Švica, Vevey

Leta 1952 je Chaplin na kratko odšel v London ter v Evropi ostal do konca življenja. Čeprav je v Ameriki živel 40 let, umetnik ni nikoli imel državljanstva ZDA. Urad za priseljence v ZDA pa mu na posredovanje politike (J. Edgar Hoover) ni želel podaljšati delovnega vizuma – zelene karte.

Chaplin se je s svojo ženo Oono in otroki preselil ob Ženevsko jezero v Švicarski Vevey. Zadnja svoja filma je posnel v Londonu. Prvi je bil Kralj New Yorka (1957), satira na politiko in družbo v ZDA. V drugem – Grofica iz Hong Konga (1965) – sta v glavnih vlogah zaigrala Marlon Brando in Sophia Loren.

Chaplinova naslovna skladba iz filma v izvedbi Petule Clark je postala velik svetovni hit. Prav tako je Chaplin na novo pisal glasbo za svoje že posnete filme. Leta 1972 so ga povabili v ZDA ter mu vsaj delno izkazali čast, ki si jo je zaslužil, ter mu podelili oskarja za življenjsko delo.

Leta 1974 je objavil avtobiografijo Moje življenje v slikah. Umrl je za božič, v 88. letu starosti, med spanjem, in sicer v Veveyu, kjer je tudi pokopan. Leta 2015 bodo v tem švicarskem mestu odprli muzej, posvečen Charlieju Chaplinu. (www.chaplinmuseum.com).

Več o velikem možu na www.charliechaplin.com.

Lisa - 5/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 5/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.