6. maj 1915 – 10. oktober 1985

Otroštvo

Orson se je rodil kot edinec v Kenoshi, Wisconsin (ZDA). Njegova mama je bila koncertna pianistka ter učiteljica klavirja, oče pa je bil podjetnik in izumitelj. Že pri 18 mesecih je bil spoznan za čudežnega otroka, pri dveh letih je govoril kot odrasli, pri treh je tekoče bral, pri sedmih pa je že igral v Kralju Learu.

Starša sta se pri njegovih štirih letih ločila, Orson pa je živel z mamo do devetega leta, ko je umrla za hepatitisom. Odšel je živet k očetu, ki je medtem zaslužil bogastvo s patentom za luč na kolesu ter prenehal delati in se posvetil alkoholu. Z očetom je veliko potoval po svetu, obiskoval pa je tudi slovito šolo za dečke Todds, kjer se je veliko naučil, saj so mu pustili, da obiskuje samo predmete, ki ga zanimajo.

Tu se je tudi prvič seznanil z režijo in pisanjem scenarijev. Po maturi pri 15 letih mu je umrl tudi oče, tako da je skrbništvo nad njim prevzel očetov prijatelj. Oče je bil zelo bogat (bil je lastnik več hotelov), vendar je šlo večino denarja v nič. Čeprav si je prislužil štipendijo za slovito univerzo Harvard, je raje izbral potovanja. Odpotoval je na Irsko ter se pridružil gledališki skupini. Po vrnitvi je pripravljal gledališke igre za šolo Todds.

Gledališka in radijska slava

Leta 1936 je režiral Shakespearjevega MacBetha z afroameriškimi igralci v vudu stilu, ki je bil senzacija. Še z nekaj igrami, ki so bile vse uspešnice, je kot 21-letnik postal največji režiserski up v ZDA. Ustanovil je svoje gledališče, imenovano Mercury Theatre. Veliko je delal tudi na radiu kot scenarist, režiser, producent in kot igralec. Z radijsko igro Vojna svetov (1938) je zaslovel po ZDA, saj je izjemno veliko število poslušalcev radijske igre bilo prepričanih, da so državo napadla bitja iz drugega planeta, kar je privedlo do množične histerije.

Hollywood

Leta 1939 je Orson v Hollywoodu podpisal pogodbo. Prva dva njegova projekta sta propadla, tretji pa je bil film Državljan Kane (1941).

Orson Welles film

Zgodbo zanj, ki je deloma slonela na življenju medijskega mogotca in tajkuna W. R. Hearsta, je napisal s Hermanom Mankiewiczom. Čeprav je Hearst naredil vse, da film ne bi ugledal luči sveta, je ta zaigral v kinematografih, a v redkih in ga je videlo zelo malo ljudi.

Film je bil finančno neuspešen, a je navdušil kritike in je bil nominiran za devet oskarjev (dobil ga je samo za scenarij). Orson se je zameril tako lastnikom studiev, finančnim mogočnežem kot politikom, ki so ga zaradi angažiranosti za boljše življenje malih ljudi proglasili za komunista. Vse njegove naslednje hollywoodske filme so producenti skrajšali, še enkrat montirali in tudi kaj na novo posneli, npr. srečen konec namesto žalostnega. Nekateri njegovi premontirani filmi, ki takrat niso bili prav uspešni, danes veljajo za kultne: Dama iz Šanghaja (1947), Macbeth (1948), Dotik zla (1958)

Evropa

Ker se je znašel na tako imenovani črni listi Hollywooda, je leta 1948 odšel v Evropo ter igral v dobrih in slabih filmih, da bi zaslužil za svoje projekte. Večino je nastopal v filmih italijanske produkcije (perfektno je govoril italijansko), igral pa je tudi v odličnem angleškem noir filmu Tretji človek (1949).

Leta 1951 je režiral Otella in zanj prejel zlato palmo v Cannesu. Leta 1955 je režiral film G. Arkadin, ki pa je bil zaradi Orsonove počasnosti in prekoračitve proračuna posnet po željah producenta. V Angliji je snemal serije za BBC, za nemško televizijo pa je posnel dokumentarec o Gini Lollobrigidi. Med letoma 1956 in 1959 se je za tri leta vrnil v ZDA, ker pa je videl, da mu Hollywood ne bo pustil v miru delati, se je vrnil v Evropo, kjer je ostal do leta 1970.

Čeprav mu je veliko idej propadlo tudi zaradi lastne neprilagodljivosti, je neprestano delal. Snemal in igral je v filmih, nastopal na televiziji in radiu ter pisal scenarije. Leta 1962 je posnel svojo verzijo slovitega romana Proces (Kafka), film je posnel v Zagrebu. Leta 1969 je igral četniškega senatorja v največjem jugoslovanskem filmu vseh časov Bitka na Neretvi.

bitka na neretvi

Svetovna premiera filma Bitka na Neretvi: Orson Welles, Yul Brynner, predsednik Josip Broz Tito, režiser Veljko Bulajić in gospa Jovanka Broz.

Vrnitev domov

Po vrnitvi v ZDA je delal na številnih projektih. Leta 1975 je dobil oskarja za življenjsko delo, vseeno pa mu Hollywood ni dovolil velikih projektov. Orson je umrl nenadoma, in sicer zaradi srčne kapi, pripravljal je vrsto projektov tudi ekranizacijo Kralja Leara. Njegovi posmrtni ostanki so streseni v suhi izvor na posestvu njegovega prijatelja, blizu mesta Ronda v španski Andaluziji.

Ženske

Poročil se je trikrat. Prvič pri 19 letih z igralko iz visoke družbe Virginio Nicolson. Rodila se jima je hčerka Christopher. Ločila sta se šest let pozneje. Med letoma 1938 in 1942 je imel burno avanturo z mehiško igralko Dolores del Río. Leta 1943 se je poročil z rdečelaso zvezdo Hollywooda Rito Hayworth, s katero sta naslednje leto dobila hčerko Rebecco. Ločila sta se leta 1947. Leta 1955 se je poročil z italijansko igralko modre krvi Paolo Mori, s katero je ostal poročen do konca svojega življenja. Leta 1955 se jima je rodila hčerka Beatrice. Leta 1966 je spoznal hrvaško igralko Ojo Kodar, s katero je ljubimkal (živel dvojno življenje) prav tako do konca življenja. Orson ima tudi sina Michaela, ki se mu je rodil leta 1940 kot plod afere z irsko igralko Geraldine Fitzgerald.

Še nekaj zanimivih:
  • Podobno kot Orsona je Hollywood skupaj s politiko izgnal Charlieja Chaplina. Ker je bil Anglež, mu preprosto niso obnovili delovnega vizuma in je moral zapustiti ZDA. Chaplin se je podobno kot Orson skozi svoje filme boril za pravice malega človeka ter bil v ameriški javnosti spoznan za 'komunista'.
  • Orsonov tipični obrok je bil dva velika surovo zapečena steaka in pint (5,6 decilitra) škotskega viskija.
  • Bil je umetnik, ki je bil pred svojim časom. Zaradi njegove vsestranskosti – režiser in igralec v filmu, na televiziji in radiu, poleg tega je bil še slikar in iluzionist (čarovnik) – se ga je prijel vzdevek Renesančni človek.
  • Velja za enega od največjih dramskih umetnikov 20. stoletja, njegov film Državljan Kane pa za enega od najboljših filmov vseh časov.
  • Orson je bil zavzet protifašist. Zaradi igranja filmskih negativcev, ki jih je zelo rad igral, ga je javnost nekaj časa obtoževala tudi fašističnih nazorov. Predvsem zaradi vloge v filmu Tujec (1946), kjer je odlično odigral vlogo pobeglega nacističnega zločinca.
  • Bil je gora od človeka, saj je v višino meril 192 cm, v 'najboljših' letih pa je tehtal več kot 140 kilogramov.
  • Pri 22 letih je napisal delavsko gledališko opero The cradle will rock, ki jo je oblast zaradi 'komunistične' vsebine na vsak način hotela preprečiti.

Več na: www.wellesnet.com

Lisa - 18/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 18/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.