Prvi sončni žarki, ki dejansko delujejo kot sončni žarki, so posijali in morebiti vas je zagrabila panika, da vaša konstitucija še ni primerna za svaljkanje po plaži. 

Zato ste se odločili, da se zaženete v rekreacijo in poskusite do dopusta rešiti, kar se rešiti da. Dobra odločitev. A če ste se nazadnje gibali z namenom kurjenja kalorij nekje v času Pahorjeve administracije, bodite pripravljeni, da bodo prvi tedni videti precej drugače, kot si vse skupaj morda predstavljate. Najprej se morate zavedati, da če ste zadnja leta telo uporabljali zgolj in samo kot shrambo za čips in čokoladne tortice, bodo prvi koraki v napornejši anaerobni vadbi videti bolj ali manj le kot ugotavljanje, da ste v športnih oblikah gibanja v bistvu precej obupni. Verjetno boste omagali, še preden bo vaša hiša izginila za vogalom, a da že pri prvem poskusu ne boste obupano sedli na rob pločnika in zmedeni od previsokega pulza prek taksi aplikacije poskušali priklicati nujno medicinsko pomoč, raje k vsemu skupaj pristopite po pameti.

Najprej se morate dobro pripraviti

Če se dolga leta niste rekreirali, potem verjetno tudi niste ravno sproti osveževali svoje športne opreme. Kar pomeni, da si boste za premierni tek najverjetneje nadeli znucane športne copate iz poznih študentskih let, potem pa mrko pogledovali skozi okno in poskušali ugotoviti, kaj za vraga človek obleče za tek v delno oblačnem, rahlo rosnem, skoraj deževnem in povprečno hladnem spomladanskem jutru. Hiter skok na Google vam bo dal najbolj splošen in obenem dokaj neuporaben odgovor – nepremočljiva oblačila.

Ker ste zadnja leta garderobo izpopolnjevali predvsem z idejo, da se v primeru dežja ali snega ne premikate kaj dosti, obstaja precejšnja verjetnost, da ste vetrovko ali karkoli primernega za rekreacijo na prostem, nazadnje nosili v srednji šoli, za tekaške hlače pa v bistvu sploh še niste slišali. Za začetek torej obstajata dve možnosti – ali za nasvet vprašate sodelavko, za katero veste, da še ponoči sanja o teku, ki pa vam bo samo rekla, da ne obstaja slabo vreme, obstaja samo slaba oprema, ali pa se kar takoj podate v eno od tistih trgovin, kamor kadilci ne zahajajo prav pogosto, in nabavite osnovna tekaška oblačila, da ne boste v ponošeni trenirki in starih copatah videti kot bančni ropar na begu.

Prvi dnevi so najhujši

Za prve dni si ne zadajte pretežkih ciljev. Če se podajate na fitnes, si boste s tem samo nategnili kakšno mišico, če se podajate na tek, pa vas bo samo demotiviralo, ko ne boste dosegli niti tretjine začrtane poti. Pričakujte pač, da boste prvi dan ali dva tekli nekaj sto metrov in nato užaljeno hodili do doma. Nič hudega. Vsak začetek je težak. In čeprav boste prve dni tekli manj, kot traja običajna komična TV-serija, se bo vaše telo vedlo, kot da 'tolčete' najdaljše maratone. Telo bo pač šokirano, saj je vajeno, da ste ga doslej precej udobno prestavljali iz ene do druge lokacije s pomočjo avta ali javnega prevoza.

Posledično to pomeni, da boste med treningi trpeli boleče mišice, kakšno vnetje sklepov, pljučni krili pa bosta kot dve histerični gospodinji ves čas v borbenem stanju, ki želita vsak trenutek pobegniti iz vašega telesa. A vse to je normalno. Telo se prilagaja, le na malce bolj paničen način, kot ste morda vajeni. Popijte majhen požirek vode, zajemite zrak in gremo naprej. Po približno tednu dni rednega treninga boste že videli prve napredke. Še vedno bo sicer neverjetno naporno, a vsaj ne boste ves čas videti, kot da prestajate osem infarktov naenkrat. Ob tem pa se boste naučili tudi zelo pomembne lekcije, in sicer ...

Najpomembneje je poskusiti in poskusiti znova

Razumem, da se tole zdi strašno klišejsko in bi verjetno bolj spadalo v kakšno spodbudno hollywoodsko zgodbo za nedeljsko popoldne. A kaj, ko dejansko drži. Tudi sam sem pred časom imel daljši premor od rekreacije in ideja, da moram nenadoma v svoj vsakdanjik vključiti redno vadbo, se mi je zdela kot nepopisna nočna mora. V prvih tednih sem večkrat razmišljal, ali bi pozabil na vse skupaj in se poleti potem ob vrču sangrije le hahljal svojim bednim poskusom redne rekreacije.

Kakšno desetletje in pol nazaj bi to bil popolnoma smiseln načrt – takrat sem bil še rosno mlad in je telo brez opaznejših posledic obratovalo z 2.000 kalorijami na dan, od katerih jih je bilo okoli 1.800 le vodka, energetske pijače in bureki. A to so bili drugačni časi. Časi, ko so ljudje mislili, da uporabljam neki sladkasto-sadni parfum, ampak so potem ugotovili, da mi že skozi pore uhaja neskončna količina popitega red bulla.

Pozneje v življenju se zaveš, da je rekreacija pomembna in da je zdravo življenje več kot le prodajna floskula. Samo lotiti se moraš celotne zadeve pametno, da se ti ne zagabi, preden lahko postane del tvojega življenja. In prvo pravilo je, da si sploh ne postaviš ciljev – samo začneš, treniraš, in to vsakič brez možnosti neuspeha. Ker vsako rekreativno gibanje, ki ga počneš, pa ga prej nisi, je korak bliže bolj zdravemu življenju. Sčasoma se potem začuti napredek, ko pet minut teka kar naenkrat ni več dovolj, ko telo kar samo sili v fitnes in ko med tekom ali treningom niste več slišati kot 90-letnik med seksom. Kar naenkrat vse skupaj postane zabavno.

Zato pa je treba poskušati in poskušati in poskušati znova. Tudi če ste sprva v tem slabi, če dvigujete patetično lahke uteži in tečete komaj do prvih kontejnerjev na ulici. Saj boste enkrat boljši. In bolj zmogljivi. Za začetek je samo pomembno, da zapustite bajto in se gibate v še kakšni drugi smeri kot le do kioska ali kavarne. In če vam uspe, vam čestitam. Vi pa se mi boste zahvalili čez približno pol leta, ko bo dohtar pohvalil vaše izvide.

Besedilo: Darjo Hrib // Fotografija: Shutterstock

Liza - 20/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 20/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.