Po obupno hladnem maju smo vsi zelo nestrpno čakali poletje. In končno se je zgodilo.

Junij je čisto poleten in končno je sladoled popolnoma smiselna izbira za tri od petih dnevnih
obrokov. Oblačila so na minimumu, diši po počitnicah in festivalih, telo je spet napolnjeno z vitaminom D. Fantastika poletja – dokler ne sune vročinski val.

Zadnja leta vročinski valovi postajajo glavne zvezde večernih poročil. Ker se kaj dosti drugega v tem letnem času ne dogaja, smo vročinske valove sprejeli kot najbolj senzacionalističen
dogodek, ki se ga snovalci poročil verjetno edini veselijo, saj lahko potem kamero
obrnejo v sijoče sonce, čez nabijejo šokantno visoke temperaturne cifre in hitijo razlagati, da smo vsak naslednji dan blizu nekemu rekordu iz leta 1815. In to je tudi prvi problem vročinskih valov – okoli njih se vedno zganja takšen hrup, da mi postane vroče, še preden se dejansko zgodi.
So pa tudi drugi neprijetni učinki.

Bolj tečen kot sicer

Ker večino dela opravljam od doma, ne pomaga podatek, da živim v mansardnem stanovanju, ki se brez pomoči klime že sredi približno toplega dne segreje na šesti nivo Dantejevega pekla. “Pa vklopi klimo, tečnoba,” slišim nekoga mrmrati. Hvala za nasvet, ampak moram dodati še en podatek. V istem stanovanju biva tudi moja draga, ki pa ima precej visok tolerančni prag za
vročino. Ko meni že tečejo potne srage po hrbtu in dobivam občutek, da mi od vročine odpovedujejo notranji organi, se ona še kar pokriva z odejo. Kar pomeni, da imava glede uporabe klime precej različne interpretacije. Jaz bi jo prižgal, ko je zunaj več kot 27 stopinj, ona bi jo prižgala, ko se na cesti začne topiti asfalt. V iskanju kompromisa se tako nemalokrat zgodi, da
sedim za računalnikom, ki še dodatno oddaja toploto, in začnem v vedno bolj segretem telesu izgubljati živce. Ob vročinskem valu se iz sicer precej povprečno nadležne osebe spremenim v
nenadzorovano besnečo beštijo. Potem razjarjeno hodim po stanovanju, premlevam, ali naj se dam pod hladno prho ali naj grem nekam ven, v naravno senco. Takrat je zame dejansko edina rešitev le to, da za naslednje tri ure nažgem klimo na temperaturni nivo Stockholma v decembru
in potem negibno sedim obrnjen v ta nenaravni piš, dokler se mi telo spet ne spusti pod vrelišče. Pa če me potem ohromi glavobol ali ne.

Znanost pravi, da najbrž nisem edini, ki ga vročina spreminja v neznosno tečnobo. Ko so nekaj poletij nazaj po Londonu izkušali božjastne vročinske valove, so podatki pokazali 14-odstotno porast nasilnih kriminalnih dejanj. Ljudje naj bi dejansko postali bolj agresivni, kadar smo
izpostavljeni temperaturam, višjim od 21 stopinj. Ja, že 21 stopinj, kar je za nas, bolj mediteransko navdahnjene ljudi, pogojno sprejemljiva spomladanska temperatura (Skandinavci pa na tej temperaturi že hiperventilirajo). Dodatno je neka študija pokazala, da se pri višjih temperaturah tudi vedemo bolj pasje – preverjali so pri zaposlenih v trgovinah in ugotovili, da je pri višjih temperaturah pomoč strankam padla za kar 50 odstotkov. Ko nam je vroče, je torej vsakdo prepuščen samemu sebi. Težave s spanjem Spanje v vročinskem valu je svojevrstno doživetje. Ležim gol na postelji, razkrečen kot nasedla morska zvezda, ker se me ne sme nič dotikati, saj se čisto vse lepi na vročo kožo. Sčasoma od utrujenosti zaspim, ampak se potem čez nekaj ur že zbudim, hlastajoč za zrakom in z divjim brcanjem odeje, ki se je nekako začela dotikati moje
noge. Tako se z obročnim spanjem nekako prebijem do jutra, ko se bolj utrujen kot
pred spanjem zvlečem pod tuš.

Ampak še nekaj se zgodi med vročinskim valom. Po obupno hladnem maju smo vsi zelo nestrpno čakali poletje. In končno se je zgodilo. Junij je čisto poleten in končno je sladoled popolnoma smiselna izbira za tri od petih dnevnih obrokov. Oblačila so na minimumu, diši po počitnicah in
festivalih, telo je spet napolnjeno z vitaminom D. Fantastika poletja – dokler ne sune vročinski val.
Ne vem, ali se dogaja tudi vam, ampak kadar spim pri višjih temperaturah, me pogosteje preganjajo nočne more. Ampak to ne tiste tipične nočne more, v katerih se recimo ponovno znajdem v srednji šoli in ugotovim, da nimam pojma o integralih, a k sreči kontrolna naloga odpade, ker se jeučiteljica spremenila v ljudožersko hobotnico.

V vročinskem valu so nočne more na čisto drugačnem nivoju. Kot da možgani po daljši izpostavljenosti previsokim temperaturam in vlažnosti zraka začnejo kričati: “O, moj bog, zakaj se
to dogaja!??”, potem pa mi za kazen predvajajo bizarno strašljive podobe. Kar me niti ne preseneti. Idealna temperatura v spalnici naj bi bila med 17 in 18 stopinj Celzija. Vse, kar je višje, pa četudi nam vso noč v glavo piha ventilator,dokazano razdraži možgane. Zato mi ti potem začnejo predvajati film, v katerem me preganja vlak z lokomotivo v obliki vagine z zobmi, ki ga vozi Khloe Kardashian, oblečena v klovna. Kar je totalno bizarno, ker mi je v resnici bolj všeč Kim.

Moj spomin postane neuporaben

Enajst dopoldne, še zadnja limonada s prijateljico, preden se do večera zatečem pod klimo. Sicer običajen pogovor se spremeni v inkoherentno momljanje, ker se sredi pripovedovanja zgodbe ne morem spomniti imen, ne najdem pravih besed in sproti pozabljam, o čem se sploh pogovarjava. Posledično me (upravičeno, prosim lepo) zaskrbi, da me morda pobira od vročinske kapi, zato se po odgovor napotim k najboljšemu medicinskemu prijatelju vseh hipohondrov – Googlu. Odkrijem, da če me na naslednji vroč poletni dan najdete v centru Ljubljane, ko med poplesavanjem po Prešernovem trgu prepevam največje hite skupine Spandau Ballet, je za to kriva vročina.
Miselni procesi se med vročino namreč dejansko upočasnijo in zbrkljajo. V ameriški študiji, ki so jo izvajali kar 13 let, so namreč opazili dramatičen upad rezultatov na testih pri učencih, ki so jih opravljali pri višjih temperaturah. Prvi učinki so se pokazali že pri temperaturah nad 21 stopinj Celzija, ko pa je bila temperatura nad 32 stopinj, so rezultati začeli pospešeno padati, najbrž do
točke, ko so se testi kar vneli.

Zdaj pa grem te rezultate pokazati še svoji dragi, da dokončno zmagam prepir o redni uporabi klime vsaj tja do sredine septembra.

Liza - 26/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 26/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.