Nedavno smo v Sloveniji, natančneje v Polhovem Gradcu, dobili prvi slovenski taktilni muzej, ki je v celoti prilagojen slepim in slabovidnim.

Projekt celostne prilagoditve muzejske poti slepim in slabovidnim so pripravili člani katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in sodelavci Muzeja pošte in telekomunikacij, ki deluje v okviru Tehniškega muzeja Slovenije.

Muzejska pot Dotakni se zajema prilagoditev celotne stalne zbirke slepim in slabovidnim obiskovalcem, ki s pomočjo tipanja in poslušanja sledijo zgodbi od prvih prenašalcev sporočil v prazgodovini do prenosnih telefonov in sodobnih telekomunikacijskih naprav.

Prilagojena muzejska pot

Pri prilagoditvi muzejske poti so docentka doktorica Raša Urbas, izredna profesorica Urša Stankovič Elesini, magister Matej Pivar in študentka Pia Anžel iz katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani uporabili klasične tehnologije tiska, pri katerih so uporabili modernizirane, posebne ekspandirajoče tiskarske barve, kot tudi moderne tehnologije UV-kapljičnega tiska in 3D-tiska.

Nekaj eksponatov so tudi ozvočili, nekaj na novo izdelali in nekatere prilagodili. Pot je slepim in slabovidnim ustrezno označena, predvsem pa je muzej razumljiv in dostopen tudi takrat, ko se ti po njem sprehajajo sami.

Zgodovina pošte od antike do danes

V prvem delu je predstavljena zgodovina pošte od antike do danes. Obiskovalci spoznajo, da so bili predhodniki današnjih poštarjev sli, ki so sporočila, pakete in denar prenašali peš, na konjih ali z vozovi. Otipajo lahko miljni kamen, ki je stal ob rimski cesti in popotnika obveščal o razdaljah na poti. Na srednjeveškem zvitku si preberejo legendo o sv. Urhu, spoznajo, kako hitro so potovala sporočila v preteklosti, in poslušajo razglas mestnega klicarja. Lahko prisluhnejo tudi melodijam poštnega roga in otipajo različne vrste pisal. Leta 1919 smo Slovenci dobili prve slovenske znamke, imenovane Verigarji. Povečano znamko Verigarja je v muzeju mogoče tudi otipati. V zbirki se obiskovalci seznanijo še z različnimi prevoznimi sredstvi, poštnimi pošiljkami, iztresalno mizo, poštnimi torbami ter poštnimi vrečami.

Drugi del razstave ponuja vpogled v zgodovino telekomunikacij od telegrafov do pametnih telefonov. Obiskovalci lahko uporabijo Morzejev telegraf in teleprinterje. Preizkusijo se lahko v telefoniranju s pomočjo ročne, avtomatske in digitalne telefonske centrale in se spominjajo svojega prvega prenosnega telefona. Na razstavi poslušajo kratko zgodovino razvoja prvih mobilnih telefonov in otipajo 3D-model prvega prenosnega telefona na svetu.

Otroci se ob koncu obiska poigrajo še s Poštarčkom, igrico spomin, ki je prilagojena slepim slabovidnim, s pomočjo katere spoznavajo predmete iz muzeja.

Vstop v muzej je za invalide brezplačen.

Več o delovanju Muzeja pošte in telekomunikacij prilagojenem slepim in slabovidnim obiskovalcem na www.tms.si

Lisa - 51/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 51/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.