29. april 1899–24. maj 1974

Otroštvo

Duke se je rodil kot Edward Kennedy Ellington v mestu Washington. Oba starša sta bila amaterska pianista. Čeprav je bil potomec sužnjev (stari starši), je njegova družina pripadala srednjemu sloju in malemu Duku marsikaj omogočila. V otroštvu je imela religija velik vpliv nanj, saj je redno obiskoval tako metodistično kot baptistično cerkev.

Klavir

Pri sedmih letih se je začel učiti klavir pri Marietti Clinkscales, ki ga je tudi učila bontona: obnašanja in manir. V mladosti ga je navduševal bejzbol, tako si je v srednji šoli našel popolno službo – na tekmah Senatorjev iz Washingtona je prodajal arašide. Pri 15 letih je napisal svojo prvo skladbo, dve leti pozneje pa je bil z glasbo in klavirjem že popolnoma zasvojen in ga ni več zanimalo nič drugega. Ni dokončal srednje šole, prav tako je zavrnil šolnino na umetniškem Pratt inštitutu v New Yorku. Pri 18 letih je postal profesionalni glasbenik. Ustanovil je svoj band, ki je kmalu postal uspešen v Washingtonu. Igrali so tako na ljudskih veselicah kot tudi na uradnih sprejemih in banketih.

Harlem

Leta 1919 se je preselil v Harlem v New York, kjer se je seznanil z novo plesno glasbo, imenovano charleston, ter postal del harlemske renesanse. Od začetka mu ni šlo vse po načrtih, saj je bilo veliko konkurence. Preboj mu je uspel leta 1923, ko je s svojim orkestrom podpisal štiriletno pogodbo z elitnim Hollywood klubom na Broadwayu. Leta 1927 se je njegov 14-članski band preselil v sloviti Cotton club v Harlem, kjer so nastopali naslednjih pet let. V tistem času je Duke napisal že na stotine skladb ter po zaslugi radia postal znan po vseh ZDA. Leta 1934 je njegov band prvič nastopil na filmu. Duke je postal ikona džeza, vrhunec popularnosti pa je doživel v 40. letih. Njegova kariera je trajala 55 let, v tem času pa je napisal več kot 3.000 skladb. Najbolj znane so It Don't Mean a Thing if It Ain't Got That Swing, Sophisticated Lady, Mood Indigo, Solitude, In a Mellotone, Satin Doll, "Take The A Train ... Sodeloval je s številnimi džezovskimi glasbeniki, med drugimi tudi z Ello Fitzgerald, Johnom Coltrainom, Countom Basiejem, Luisom Amstrongom ... Ustvarjal je tudi filmsko, popularno, religiozno in celo klasično glasbo. Poleg pisanja skladb je tudi neprestano nastopal s svojim orkestrom (skoraj vsak dan) ter imel v karieri okoli 20 tisoč nastopov po ZDA, Evropi, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu in v Aziji.

Zasebno življenje

Leta 1918 se je poročil s svojo srednješolsko ljubeznijo Edno. Naslednje leto se jima je rodil edini otrok, sin Mercer. Zaradi domotožja je Edna ostala v Washingtonu, Duke pa je živel v New Yorku, kjer je prijateljeval s plesalko Mildred Dixon, ki je pozneje postala tudi njegova poslovna partnerica in menedžerka. Leta 1938 se je zapletel z Beatrice Evie Ellis, s katero je 'prijateljeval' do konca življenja, čeprav je imel vmes še razmerje s Fernando de Castro Monte. Njegov sin Mercer je bil prav tako džezovski glasbenik, bil pa je tudi očetov menedžer. Duke je bil prostozidar, bil je del društva Prince Hall Freemasonry. Umrl je nekaj dni po svojem 75. rojstnem dnevu zaradi pljučnega raka. Njegovega pogreba na pokopališču Woodlawn v Bronxu se je udeležilo več kot 12 tisoč ljudi. Slavna pevka Ella Fitzgerald je na pogrebu povedala: “Danes je žalosten dan, umrl
je genij.”

Po njegovi smrti se je njegova popularnost ponovno vzdignila in njegove plošče so se še nekaj let odlično prodajale. Popularen in poslušan pa je še danes, saj spada med klasike svetovne glasbe, ki nikoli ne bodo pozabljeni.

Liza - 22/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 22/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.