Erasmus+ je program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014–2020.

Na mednarodni konferenci Erasmus+: uspehi in izzivi, ki je septembra potekala v Ljubljani, so udeleženci spregovorili o programu Erasmus+: o konkretnih izkušnjah in priložnosti za izboljšanje programa, pozitivnih izkušnjah in težavah, s katerimi se soočajo uporabniki in izvajalci pri svojem delu na projektih ter možnostih za izboljšavo, ki jih naj Evropski parlament upošteva.

Erasmus+ je z letom 2014 združil vse predhodne evropske programe za mlade, izobraževanje in usposabljanje ter jim dodal tudi področje športa. V prenovljeni obliki želi izboljšati veščine in zaposljivost udeležencev, povečati zmogljivosti institucij ter spodbujati sodelovanje v raznolikosti.

Poenotenje programov je predvsem omogočilo organizacijo dejavnosti okrog treh ključnih ukrepov, ki zajemajo mobilnost posameznikov, sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks ter podporo reformi politik. Precejšnje strukturne spremembe naj bi v primerjavi s predhodnimi programi prinesle poenostavitev, boljšo medsebojno povezanost podprogramov, hkrati pa s 40-odstotnim povišanjem finančnih sredstev Erasmus+ želi postati dostopnejši širšemu krogu kot kdaj koli prej. Slednje prinaša precej novosti, vendar tudi nekaj (novih) ovir za uporabnike.

V programu, ki sicer velja za evropsko zgodbo o uspehu, se še vedno najdejo možnosti za izboljšavo, povezane so z dostopnostjo tako organizacij kot posameznikov, motivacijo mladih in ustreznostjo ukrepov za uresničevanje ciljev na področjih izobraževanja, mladine in športa.

Izkušnje nekaterih uporabnikov programa Erasmus+

Tin Kampl, 26 let

Tim Kampl"Kar trenutno počnem v profesionalnem življenju, se povsem pokriva s tem, kar sem počel med študijem politologije oziroma pokriva to področje. Družboslovje je tisto področje, ki ga tudi znotraj mladinske sekcije, sploh v mladinskem svetu Slovenije, najbolj potrebujemo pri zagovorniških akcijah in tudi pri razvijanju mladinskega sektorja. V Ljubljani sem študiral politologijo, trenutno pa sem še vedno na magisteriju, ki ga zaključujem. Erasmus+ sem izkoristil oziroma občutil na dveh ravneh. Kot študent s študijsko izmenjavo sem določen del študija preživel v tujini, predvsem pripravo za magistrski študij oziroma za magistrsko nalogo. Drugi del Erasmus+ sem izkoristil prek mladinskih programov Mladi v akciji in zdaj tako na strani uporabnika kot na strani ustvarjalca vsebin. Prek programa Erasmus+ sem zagotovo pridobil nova znanja, nove izkušnje in nova poznanstva. Z Erasmus+ dejansko širiš svoja obzorja. Omogočil mi je brezplačen študij v tujini, imel pa sem tudi štipendijo. Delam magistrsko nalogo s področja državljanskih pravic, predvsem na primeru mladih. Gre za primerjavo pravil, ki izhajajo iz Marshallovega koncepta. To so civilne, ekonomske in socialne pravice za mlade. Te pravice se razlikujejo od pravic za odraslo populacijo. Predvsem gre za razkorak in hkrati za razvoj pravic skozi leta, od leta 1990 do danes. Mislim, da so mladinski programi tisti, ki mladim ponujajo nove priložnosti, pa ne le iz vidika posameznika, temveč tudi iz vidika mladinskih organizacij, ki se krepijo z izkušnjami in znanji iz tujine in hkrati širijo svoje dobre prakse. Ob tem program Erasmus+ ponuja še mobilnost, izmenjave in povezovanje s preostalimi evropskimi oziroma drugimi državami."

Manca Kozlovič, 20 let

Manca Kozlovič"Sem članica Mladinske zveze Brez izgovora in študentka prvega letnika sociologije, pedagogike in andragogike na Filozofski fakulteti. Na svoje življenje nikoli nisem gledala iz zornega kota, kaj bi v življenju rada delala, ker se mi zdi, da to ljudi omejuje. Sem pa tudi vzgojiteljica, ker sem končala srednjo vzgojiteljsko šolo. Vedno, ko prideš v vrtec, te vprašajo, kaj boš, ko boš velik. To mi nikoli ni bilo všeč, ker me je vedno zanimalo več stvari hkrati. Vem, kaj me zanima in kaj hočem doseči. Zagotovo je to to, da imamo mladi glas in priložnost, da si ustvarimo prihodnost s tem, da smo vpleteni v politiko in lahko predlagamo zakone, podajamo svoje mnenje, saj bomo mi živeli v tem svetu. Glede mene osebno pa bomo videli, kaj bo prinesel čas, v vsakem primeru se vsak dan naučiš kaj novega, sploh če si aktiven v mladinskem sektorju. Prek Erasmusa+ sem bila že mnogokrat v tujini in se udeležila seminarjev, treningov, konferenc, imela pa sem tudi priložnost, da sem bila koordinatorka projekta mladinske izmenjave. Že ko smo ustvarjali projekt, se je zame začelo delo. Projekt je možno prijaviti na Erasmus+, seveda pa moraš za sabo imeti skupino, ki ti ga bo pomagala izpeljati. Zdi pa se mi, da je premalo časa, da izkusiš vse, kar želiš, Erasmus+ pa ti vsaj da vedeti, da so tam priložnosti in da moraš iti ven ali povabiti ljudi od zunaj, da z njimi deliš izkušnje, znanja in ideje."

Lucija Pečlin, 18 let

Lucija Pečlin"Erasmus+ sem spoznala prek mladinske organizacije Mladinska zveza Brez izgovora, v kateri delujem. V organizaciji sodelujemo z mladimi s srednjih šol, predvsem se ukvarjamo z aktivnim državljanstvom in javnim trajnostnim razvojem. Ravno začenjam študij mednarodnih odnosov, končala pa sem Gimnazijo Ledina.

Organizacija je prostor, kjer lahko odkrito delimo svoje ideje, Erasmus+ pa omogoča, da te ideje realiziramo. S tem pa pomagamo sebi, ker pridobivamo kompetence, in tudi družbi, ker organiziramo seminarje ozirom dogodke ter si širimo znanje. Že s tem, da napišeš projekt, dobiš izkušnje s projektnim načrtovanjem in od tega veliko odneseš. S tem, da projekt izpelješ, pridobiš organizacijske veščine. Je posebna organizacija, ki deluje v mladinskem sektorju in nam mladim dovoli, da se ukvarjamo z družbo in jo soustvarjamo skupaj s preostalimi, saj v njej živimo in bomo še živeli.

Mladinski sektor v Sloveniji je precej močan, imamo tudi veliko nevladnih organizacij, ki mladim lahko dajo ideje, kako spremeniti družbo. Mladi, ki so vključeni zgolj v šolski sistem, nimajo toliko možnosti, da izrazijo svojo kreativnost, ideje, nimajo tudi nikogar, da bi jih spodbudil. Mladinske organizacije in Erasmus nas lahko zelo spodbujajo, da smo mladi bolj proaktivni in razmišljamo bolj kritično.

V današnji družbi se mi zdi problem, ker ob kritiziranju nismo konstruktivni. Naš slogan je Kritiziraj, predlagaj in ukrepaj!. Da opaziš v družbi nekaj, kar ni v redu, in potem predlagaš spremembe, ki jih poskušaš tudi uresničiti. V naši mladinski organizaciji smo zelo aktivni v javnem zdravju. Pomagali smo tudi ustanoviti mladinsko zvezo Alkoholna politika, ki je zelo aktivna na nivoju alkoholnih politik po državah. Organizirali smo tudi prvo evropsko tobačno mladinsko konferenco, z namenom, da se pogovarjamo o spremembah na tem področju. Recimo, kaj lahko mladi naredimo za preventivo glede kajenja s tem, da mladim podamo informacije, na podlagi katerih se lahko sami odločijo."

Tekst: Suzana Golubov. Foto: Goran Antley in Profimedia.

Lisa - 42/2016

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 42/2016

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.