Leonardo je bil nesporni genij, bil pa je še veliko več ...

Bil je poosebljenost univerzalnega uma, ki je želel razumeti celotno stvarstvo, vključno z našim mestom v njem. Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar
in slikar, človek, ki zaradi svoje vsestranske nadarjenosti (saj je tvorno prispeval tudi k razpravam o anatomiji, astronomiji, gradbeništvu in še bi lahko naštevali) pooseblja definicijo genija, odslej tudi v odlični skoraj 600-stranski barvni monografiji Walterja Isaacsona, ki je izšla pri založbi Učila International.

Avtor najznamenitejših slik vseh časov

Čeprav nam je Leonardo zapustil najznamenitejši sliki vseh časov, Zadnjo večerjo in Mono Lizo, je sebe videl prav toliko kot znanstvenika in inženirja kot umetnika. Strastno, včasih že kar obsedeno se je poglabljal v inovativno preučevanje anatomije, okamnin, ptic, srca, letečih strojev, botanike, geologije in orožja. V zgodovino se je zapisal kot najustvarjalnejši genij vseh časov prav zato, ker je bil sposoben stati na križišču umetnosti in znanosti, tako kot Vitruvijec (moška figura s popolnimi proporci, vrisana v krog in kvadrat) na njegovi znameniti risbi.

vituvijec

Leonardo je z znanstvenimi dognanji dopolnjeval slikanje. Lupil je kožo z obrazov trupel, ločil mišice, ki premikajo ustnice in potem naslikal najznamenitejši smehljaj vseh časov. Preučeval je človeške lobanje, napravil risbe kosti in zob po plasteh ter upodobil agonijo koščenega Sv. Hieronima. Raziskoval je matematiko optike, ugotavljal, kako svetlobni žarki padajo na
roženico, in na Zadnji večerji prikazal čarobne iluzije spreminjajočih se vizualnih perspektiv.

Biografija se osredotoča na Leonardove beležnice

Čeprav o Leonardu vemo veliko tako iz šolskih učbenikov kot iz številnih monografij, posvečenih temu velikemu umetniku in izumitelju, pa je pričujoča biografija, ki jo je napisal Walter Isaacson, avtor priznanih uspešnic o Stevu Jobsu, Einsteinu in Benjaminu Franklinu (prevod njegovega dela o Stevu Jobsu je leta 2012 prav tako izšel pri založbi Učila International), posebna zaradi izhodišča, saj se ne osredišča na slike, temveč izhaja iz Leonardovih izjemnih beležnic. Avtor namreč meni, da več kot 7200 strani zapiskov, risb in sklic, ki so se po nekem čudežu ohranili vse do danes, najbolje razkriva njegov veličastni um. Na osnovi tisočih strani iz beležnic ter novih odkritij o njegovem življenju in delu Isaacson preplete Leonardovo umetniško in znanstveno ustvarjalnost v živo pripoved. Prikaže nam, da njegova genialnost sloni na sposobnostih, ki jih lahko gojimo tudi sami, na primer nenasitni vedoželjnosti, skrbnem opazovanju in igrivi domišljiji, ki že meji na fantazijo. Leonardovo živo zanimanje za tako različna področja in dejavnosti je krmililo njegovo ustvarjalnost, svoje pa je prispevala tudi njegova svojevrstna in neprilagojena narava.

Bil je nezakonski otrok, bil je gej, vegetarijanec, levičar. Zlahka se je s čim zamotil ali se pustil premotiti, včasih je bil naravnost krivoverski. Njegovo življenje nam je lahko v opomin, da ne smemo le sprejemati uveljavljenih resnic, temveč moramo biti pripravljeni o njih tudi podvomiti. In prav takšen odnos do sveta bi morali predati tudi svojim otrokom: “zaupajte domišljiji in kot nadarjeni uporniki razmišljajte drugače,” pravi odlični ameriški biograf v knjigi o ‘najbolj neizprosno vedoželjnem človeku vseh časov’. Isaacson še opozori na eno dejstvo: "Petnajsto stoletje Leonarda, Kolumba in Gutenberga je bilo čas izumov, raziskovanj in širjenja znanja z novimi tehnologijami. V tem je bilo podobno sedanjemu času. Prav zato se od Leonarda lahko toliko naučimo. Sposobnost združevanja umetnosti, znanosti, tehnologije in domišljije je tudi danes pravi recept za ustvarjalnost."

Nekaj dejstev iz življenja velikega mojstra

  • Rodil se je v vasici Anchiano blizu Vincija v Toskani (današna Italija). Njegov oče Ser Piero da Vinci je bil znan notar, mati Caterina pa kmečko dekle.
  • Leonardo je živel, preden se je v Evropi uveljavilo današnje poimenovanje oseb z imeni in priimki. Njegovo polno ime je bilo : »Leonardo di ser Piero da Vinci« (v prevodu »Leonardo, sin gospoda Piera iz Vincija«), pod svoja dela pa se je podpisoval preprosto »Leonardo« ali »Io, Leonardo« (v prevodu »jaz, Leonardo«).
  • Očetovega imena najverjetneje ni uporabljal, ker je bil nezakonski otrok. Na njegova dela se tudi danes večinoma sklicujejo kot na »Leonardova« in ne »da Vincijeva«.
  • Otroštvo je preživel v Vinciju z materjo, starimi starši, stricem, polsestrami in polbrati. Ser Piero je poskrbel, da se je Leonardo naučil brati in pisati, osnov latinske slovnice in matematike. Ko je bil star deset ali enajst let, je odšel v Firence k očetu, kjer je postal vajenec pri slikarju Andreu del Verrocchiu, prijatelju njegovega očeta, saj je kazal očitno nadarjenost že kot otrok.
  • Kasneje je odprl lastno slikarsko delavnico in njegovi vajenci so razširili tudi, kar danes imenujemo Leonardizem (ang.-Leonardism), ki je nadaljevalo Leonardovo načelo, da v naravi ni ostrih obrob.

*vir: Wikipedija

O avtorju

Walter Isaacson, ameriški pisatelj in novinar ter univerzitetni profesor zgodovine v Tulanu, je bil direktor Aspen Instituta, predsednik uprave CNN-a in urednik revije Time. Napisal je knjige
The Innovators (Izumitelji); Steve Jobs; Einstein: His Life and Universe (Einsteinovo življenje in vesolje); Benjamin Franklin: An American Life (Benjamin Franklin: ameriško življenje) in
Kissinger: A Biography (Kissingerjev življenjepis), z Evanom Thomasom pa je napisal še delo
The Wise Men: Six Friends and the World They Made (Šest prijateljev in svet, ki so ga ustvarili).

Knjigo lahko naročite tukaj.