88 let nazaj je umrl pionir kozmonavtike.

Otroštvo

Potočnik se je rodil v Pulju na jugu Istre v družini vojaškega mornariškega zdravnika Jožefa Potočnika iz premožne slovenjegraške usnjarske rodbine. Mati Marija Minka Kokoschinegg (Kokošinek) je bila potomka čeških prednikov in je bila hči znanega trgovca z vini Franca Kokošinka (Franz Kokoschinegg), rojenega v Vitanju.
Bil je najmlajši otrok v družini, imel je še dva brata in sestro. Pri dveh letih mu je umrl oče, mama pa se je z otroki preselila k svoji mami v Maribor. Herman je obiskoval petrazredno ljudsko šolo v Mariboru, nato pa je šolanje nadaljeval na vojaški nižji realki v Bad Fischau pri Dunaju. Živel je v internatu, zanj pa je skrbel mamin brat, dr. Gustav Kokoschinegg, odvetnik iz Gradca.

Vojaška akademija in vojna

Stric Heinrich je bil generalmajor v vojski in verjetno mu je prav on omogočil nadaljevanje šolanja na vojaških akademijah. Sprva je odšel v Hranice na Moravsko, med letoma 1910 in 1913 je študiral na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu pri Dunaju in postal inženirski poročnik, strokovnjak za gradnjo železnic in mostov. Med 1. svetovno vojno je moral na fronto ter bil v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in naposled ob Piavi, kjer je gradil in podiral železniške konstrukcije ter mostove. 

Kozmonavtika

Zaradi neozdravljive bolezni pljuč (posledica tuberkuloze) se je vojaško upokojil leta 1919. Preselil se je k bratu na Dunaj in kljub bolezni začel študirati strojništvo in elektrotehniko na dunajski tehniški univerzi. Leta 1922 je absolviral, tri leta pozneje pa je postal inženir — specialist za raketno tehniko, kar je bila v veliki meri posledica njegovega sodelovanja v univerzitetni skupini, ki se je ukvarjala z letalsko tehniko in imela tudi raketni oddelek. Zadnja štiri leta življenja je popolnoma posvetil študiji načrtovanja prodora v vesolje. Konec leta 1928 je v Berlinu pod psevdonimom Noordung izšla njegova edina knjiga: Problem vožnje po vesolju — raketni motor, ki velja za eno od temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja. Umrl je na Dunaju leta 1929 v svojem 37. letu za kronično tuberkulozo. Tri dni zatem je bil pokopan na evangeličanskem (protestantskem) delu dunajskega pokopališča Simmering.

Problem vožnje po vesolju — raketni motor

Kljub težki bolezni mu je uspelo dokončati študije v vesolju in izdati knjigo, s katero je postal eden izmed utemeljiteljev astronavtike in kozmonavtike. Knjiga obsega 186 strani, 62 poglavij in 100 nazornih, lastnoročno narisanih ilustracij. V knjigi je opisal načrt za bivanje človeka v vesolju. Izdelal je načrt vesoljske postaje s posadko in jo postavil v geostacionarno orbito (35.900 km nad ekvatorjem). Vesoljska postaja bi bila sestavljena iz treh delov. Bivalno kolo bi imelo premer 50 metrov, vrtelo bi se okoli svoje osi, da bi se lahko v bivalnem delu kolesa ustvarila umetna težnost. V njem bi bile zasebne kabine, laboratoriji, delavnice, kuhinja in kopalnice. Predvideni so bili tudi jašek za dvigalo in dvoje stopnišč, ki vodijo do zračne zapore. Električni tok bi pridobivali po naslednjem postopku: dve vbočeni ogledali odbijata sončne žarke na grelne cevi, v katerih je tekočina, ki z izparevanjem poganja turbine, te pa generatorje. Tekočina pa se spet kondenzira na hrbtni strani ogledal.

Zanimivosti

  • Potočnik je prvi, ki je pravilno izračunal, da mora biti vesoljska postaja ali satelit na višini 35 900 km in se gibati s hitrostjo 3080 m/s, če želimo, da je stalno nad istim krajem. Prvi satelit, ki so ga leta 1963 Američani izstrelili v vesolje, je zavzel lego, ki jo je izračunal že Potočnik.
  • Njegovi učitelji na vojaški akademiji so ga označili kot svojevoljnega in samozavestnega, a hkrati resnega in prizadevnega študenta.
  • V znamenitem muzeju Smithsonian v Washingtonu Potočnika najdemo kot enega od prvih petih utemeljiteljev vesoljske znanosti. Preostali so Nemec Hermann Oberth, Rus Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Američan Robert Hutchings Goddard ter Škot William Leitch.
  • Njegova knjiga je vplivala tako na Wernherja von Brauna kot na Sergeja Pavloviča Koroljova, ki sta bila po 2. svetovni vojni vodji ameriškega in sovjetskega vesoljskega programa.
  • Slavni režiser Stanley Kubrick je leta 1968 v filmu 2001: vesoljska odiseja (istoimensko knjižno predlogo je napisal Arthur Clarke) za prikaz vesoljske postaje uporabil (tudi) Potočnikove ideje.
  • Prvi popolni prevod knjige v slovenščino je šele leta 1986 natisnila knjigarna Slovenska matica.
  • Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (krajše KSEVT, odprt leta 2012) je sedež istoimenskega zavoda, ki se ukvarja s 'kulturalizacijo vesolja' ter je osrednji kulturni prostor v Vitanju, od koder izvira družina pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.
Liza - 35/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 35/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.