Varčnost je pozitivna lastnost. Toda če pretiravamo, iz tega hitro nastane skopost – in ta nikogar ne osreči.

Prehod od varčnosti do skoposti je večinoma gladek, saj ima denar v očeh posameznika vedno drugačno merilo. Ni skopo, če se v lokalu odločite za cenejše vino. Če pa po pitju v družbi čakate, da nekdo poravna račun, je.

Pri skoposti gre večinoma za željo po še več denarja. Velikokrat so skopi predvsem ljudje, ki imajo dovolj denarja, da bi si privoščili tudi, denimo, najdražja vina. Vendar pa si želijo čedalje več denarja, zato ne sebi ne drugim ne privoščijo tega užitka.

Od kod to vedenje? Skopost je pogosto priučena, v zibko je velikokrat položena že ob rojstvu. Če so z denarjem stiskaški že mame, očetje in druge osebe v bližini, je večja verjetnost, da bo tako tudi potomstvo.

Skopost lahko škodi tudi zdravju

Znanstveniki so odkrili, da skopost povzroča precej stresa. Tako pri osebi, ki je stiskaška, kot tudi pri udeleženih osebah. Skopuh se namreč zaveda, da je njegovo vedenje nepravično. Posledice dolgoročnega stresa so znane: nespečnost, izčrpanost, psihične težave ...

Skopost kot strup za odnos

Če si to priznamo ali ne, v partnerskem odnosu se vedno nekaj preračunava. Kdo je plačal več položnic? Je njegovo darilo manj vredno od mojega? Ali mi reče 'ljubim te' tolikokrat, kot rečem jaz njemu?

Pride lahko tudi do zelo grotesknih položajev: eden od partnerjev odpre radiator, drugi ga zapre. Da ne bi preveč porabili za ogrevanje.

Skopost je na žalost pogosto tudi poskus za doseganje nadzora. Skopi ljudje imajo pogosto malo zaupanja v življenje, mučijo jih eksistenčna vprašanja. Denar pa je simbol naklonjenosti, pogosto pa tudi predmet prepirov, ki jih je treba reševati sproti in odkrito.

Skopi z denarjem, skopi s čustvi

Nemški filozof Immanuel Kant (1724–1804) je skopost delil na dve ravni:

  • denarno in
  • čustveno.

Tako kot nekateri ljudje pazijo na svoj denar, drugi to počnejo s čustvi. Od njih boste redko deležni pohvale, naklonjenosti in nežnosti.

Ni nujno, da skopost z denarjem vodi v drugo obliko skoposti – v skopost s čustvi. Vendar pogosto pride do izmeničnega učinkovanja: ena vrsta skoposti je lahko vedno tudi povzročitelj druge.

Lisa - 5/2016

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 5/2016

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.