Jules Gabriel Verne se je rodil na umetnem otoku reke Loare, ki je spadal pod pristaniško mesto Nantes (Francija). Bil je najstarejši izmed petih otrok, imel je še brata in tri sestre. Njegov oče je bil odvetnik s svojo odvetniško pisarno, mama pa je prihajala iz znane družine pomorcev. Ljubezen do morja je Verne imel v genih, kar se je pokazalo tudi v njegovih delih.

Pri devetih je odšel v katoliški internat v Nantes, kjer je največ zanimanja pokazal za latinščino, staro grščino in geografijo, čeprav šole ni preveč maral. Po končano srednji šoli je začel redno pisati, na željo očeta pa je odšel v Pariz študirat pravo.

Njegova najstniška ljubezen se je zaradi volje njenih staršev poročila z več kot 20 let starejšim moškim, ogorčeni Verne pa le z besom lahko prebolel svojo nesojeno simpatijo. Prihodnje leto se je med počitnicami doma ponovno nesmrtno zaljubil ter dekletu napisal 30 ljubezenskih pisem. Ljubezenska usoda mu ponovno ni bila naklonjena, saj so njeni starši nasprotovali poroki in dekle prisili v poroko z veliko starejšim veleposestnikom.

Pisateljski preboj

Ogorčeni Verne je odšel v takrat revolucionarni Pariz, kjer se je raje kot študiju prava posvetil pisanju dram in libret za operete ter druženju v intelektualnih krogih. Spoznal in spoprijateljil se je s svojima vzornikoma, pisateljema Aleksandrom Dumasem in Victorjem Hugojem.

Leta 1851 je Verne diplomiral iz prava, da je zadovoljil očeta (potreboval je njegovo denarno pomoč), istega leta pa je spoznal Pierre- Michel-Françoisa Chevaliera, ki je bil urednik magazina Musee des families. Ta je potreboval nekoga, ki bi pisal o geografiji, zgodovini, znanosti in tehnologiji.

Verne je napisal nekaj potopisnih zgodb in kmalu se je razkrila njegova nadarjenost pripovedovanja o čudovitih in čudaških potovanjih in prigodah, kjer so spretno pripravljene znanstvene in zemljepisne podrobnosti kazale veliko mero verjetnosti.

Čeprav ni zaslužil veliko, je delal tisto, kar ga je veselilo. Dnevno je bil v narodni knjižnici, kjer je pregledoval arhive o znanosti, geografiji, astronomiji, geologiji in strojništvu ter se izobraževal, kar mu je prišlo prav pri razvijanju novega žanra – znanstvene fantastike. Čeprav je bil žanr domišljijski, pa je poskušal biti Verne čim bolj natančen in realističen, stvari pa je opisoval zelo detajlno.

Uspeh

Leta 1856 je spoznal dve leti mlajšo vdovo z dvema otrokoma. Da je dobil očetovo dovoljenje za poroko, se je zaposlil kot borni mešetar, kar ga je oddaljilo od pisanja. Z ženino spodbudo je nadaljeval pisanje in iskal založnika.

Leta 1861 se jima je rodil sin Michel Jean Pierre Verne. Naslednje leto je spoznal Pierre-Julesa Hetzla, enega od najpomembnejših francoskih založnikov 19. stoletja. S Hetzlovo pomočjo je Verne ponovno napisal zgodbo in leta 1863 je bila objavljena v knjigi pod naslovom Pet tednov v balonu.

Verne je v svoj roman dodal komične pripetljaje, žalostni zaključek zgodbe spremenil v srečnega in preoblikoval (prikril) več političnih sporočil. Roman je bil uspešen, Verne pa je vsako leto objavil novo delo.

Večino njegovih zgodb so sprva objavili v nadaljevanjih v Magazine d'Éducation et de Récréation (magazin za izobraževanje in zabavo), Hetzlovem dvotedniku, preden so jih objavili v knjigah. Postal je slaven in bogat.

Njegova najbolj znana dela so:

  • Potovanje v sredino Zemlje (1864);
  • Potovanje na Luno (1865),
  • Otroka kapitana Granta (1867–1868), 20.000 milj pod morjem (1870),
  • V osemdesetih dneh okrog sveta (leta 1872),
  • Skrivnostni otok (1874) ...

Stara leta

Na stara leta se je preselil v mesto Amiens, zaradi smrti matere kot tudi urednika Hetzla pa je začel pisati dela, ki so bila temačnejša. Leta 1888 se je začel ukvarjati s politiko, saj so ga izvolili za amienskega mestnega svetnika.

Leta 1905 je zaradi sladkorne bolezni umrl na svojem domu v Amiensu, kjer je tudi pokopan. Njegov sin Michel pa je izdal njegova zadnja romana Morski vdor in Svetilnik na koncu sveta.

Še danes pa Verne navdušuje s točnostjo svojih zapisov, saj v tistih časih ideje o podmornici, letalu, vesoljskemu plovilu, steklenem nebotičniku, avtomobilu na plin in drugih tehnoloških dosežkih niso bile znane.

Zanimivosti
  1. Leta 1989 je njegov prapravnuk odkril roman z naslovom Pariz v 20. stoletju. Zgodba o mladem možu, ki je živel v svetu steklenih nebotičnikov, hitrih vlakov, avtomobilov s pogonom na plin, računal in svetovne komunikacijske mreže, vendar ni našel sreče. Roman je zaradi svoje temačnosti ostal v sefu. Izdan je bil leta 1994.
  2. Njegov najbolj znani lik v romanih je kapitan Nemo, kapitan podmornice Nautilus. Po njej je bila imenovana prva popolnoma elektrificirana podmornica (izdelana leta 1886), leta 1955 pa tudi prva podmornica na jedrski pogon.
  3. Muzej Julesa Verna je v njegovem rodnem mestu Nantes.
  4. Legenda pravi, da se je 11-letni Verne želel vkrcati kot mornar na ladjo, ki bi odplula v Afriko. Njegovo namero naj bi tik pred izplutjem preprečil oče.
  5. V njegovih romanih so ženske velikokrat na silo oženjene, večinoma na željo staršev.
  6. Čeprav je bil vzgajan kot katolik, je postal deist. Deizem na prvo mesto postavlja boga razuma pred boga vere, zato zavrača razodetje in personalistično čaščenje, ki izhaja iz razodetja in ga ni mogoče pojasniti racionalno. Razširjen je bil predvsem v obdobju razsvetljenstva.
  7. 1886 je njegov nečak Gaston uperil vanj pištolo, ko se je vračal domov. Pri prerivanju se je sprožila. Druga krogla je zadela Vernovo levo golenico. Nikoli ni popolnoma okreval. Gaston je do konca življenja ostal v psihiatrični ustanovi.
  8. Poleg Verna veljata za začetnika znanstvene fantastike še H.G. Wells in Hugo Gernsback.
Lisa - 13/2016

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 13/2016

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.