S 1. 1. 2017 bo konec brezplačnega imetništva vrednostnih papirjev, saj se t. i. registrski računi s koncem leta 2016 ukinjajo. Ker ima registrski račun še več kot 260.000 Slovencev, je precejšnja verjetnost, da ga imate tudi vi. In na njem se morda skriva denar, za katerega sploh ne veste.

Izplača se vam preveriti, ali ste med lastniki vrednostnih papirjev, za katere ne veste, v nadaljevanju pa si preberite, kaj z njimi storiti.

Naj najprej razčistimo najbolj očitno. Da, obstaja veliko Slovencev, ki ne vedo, kaj je registrski račun. In ne vedo, da so na njem vrednostni papirji. In sploh ne vedo, kaj bi z njimi. To je posledica prehoda iz socializma v kapitalizem, ko smo Slovenci v zameno za certifikate pridobili delnice. Zato najprej preverite, ali ste med njimi tudi vi.

Kako preveriti, ali imamo registrski račun in na njem vrednostne papirje?

Enkrat letno lahko brezplačni izpis stanja zahtevate prek spletne povezave storitve.kdd.si/UvodnaLetni.aspx ali pa osebno na sedežu KDD (Tivolska cesta 48, Ljubljana). Če niste prepričani, preverite, saj vam spletna izpolnitev zahtevka vzame manj kot minuto.

Pridobitev izpisa pa je šele prvi korak, saj morate nato vrednostne papirje prenesti na trgovalni račun, ki ga lahko odprete pri eni izmed borznih hiš, pooblaščenih bank ali pri odvisnem borznem posredniku. Če je vrednost papirjev manjša od 50 evrov in še nimate odprtega trgovalnega računa, se vam nič od tega ne izplača, saj stroški odpiranja trgovalnega računa, prenosa in nato prodaje dosegajo okoli 50 evrov ali več (če je skupna vrednost višja). V tem primeru lahko vrednostne papirje opustite in o tem obvestite KDD.

Če ne storite ničesar ali zamudite rok, pa bodo papirji preneseni na sodišče, ki vam bo določilo rok, v katerem jih lahko prevzamete. Če jih ne boste prevzeli, jih boste po preteku roka dokončno izgubili.

Denar, za katerega ne vem, leži na registrskem računu?

Res je, mogoče imate denar, za katerega ne veste! To je, prvič, posledica osamosvojitve, ko nam je država razdelila premoženje v obliki certifikatov, ki smo jih lahko vložili v podjetja in investicijske družbe ter na njih pozabili.

Drugič, to je posledica izredno nizke stopnje finančne pismenosti, tj. pomanjkanja znanja o temah, povezanih s financami, kar je rak rana vseh izobraževalnih sistemov, ne samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu. To dokazuje tudi obsežna raziskava finančne pismenosti, ki smo jo v letu 2015 izvedli v okviru Zavoda Vem, da ne vem in je pokazala, da le majhen odstotek izmed 25.911 sodelujočih odraslih Slovencev pozna osnovna pravila investiranja, kot je razvidno s spodnje slike.

Kaj storiti z delnicami, če jih imam?

Dolgoletno pasivno lastništvo delnic, ne da bi pri tem spremljali poslovanje podjetja in gibanje cene delnic, ni smotrno. Bolje je denar naložiti v banko, saj se s tem izognemo nepredvidenim šokom, katerih posledica je lahko tudi izguba vloženega denarja. Ni treba daleč v zgodovino, saj se še vsi spomnimo klavrnega konca množičnega kupovanja delnic banke NKBM, ko so vsi, ki jih niso pravočasno prodali, izgubili večji del vložka, nekateri na koncu celo vse.

Kot pri vsakem opravilu je tudi pri investiranju smiselno slediti osnovnim pravilom, z upoštevanjem katerih je verjetnost doseganja donosov bistveno višja kot sicer.

1. PRAVILO

Večji ko je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba.

Izogibajte se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, dolgoročno nemogoče ustvarjati. Če vam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno, se raje obrnite stran.

2. PRAVILO

Izogibajte se naložbam, ki jih ne razumete.

Če torej ne poznate delnic in pravic, ki izvirajo iz njih, bi se o tem, še pred investicijo, morali poučiti. To vam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščete kakšno izobraževalno delavnico in to kombinirate s prebiranjem strokovne literature na to temo.

3. PRAVILO

Pazite na stroške! Primerjajte podobne naložbe med seboj in izberite tisto z nižjimi stroški.

Stroški pomembno vplivajo na donosnost vsake naložbe. Zato je smiselno med množico podobnih naložb izbirati tiste, ki imajo najnižje stroške. Že sam prenos vrednostnih papirjev z registrskega računa na trgovalni prinese nekaj stroškov. A ko govorimo o investiranju, se navadno srečamo z različnimi vrstami stroškov, ki različno vplivajo na donosnost. Nekateri so enkratni (npr. vstopni, izstopni), druge pa plačujemo stalno (npr. upravljavska provizija), ne da bi se tega zavedali. Prav takšni stroški pa najbolj vplivajo na končni izplen.

Poleg teh pa med stroške spadajo tudi davki! Zato pred morebitno prodajo delnic, ki ste jih našli na registrskih računih, preverite tudi obdavčitev. Če ste delnice pridobili z menjavo certifikatov, davka na dobiček ni, sicer pa je obdavčitev kapitalskih dobičkov za rezidente Slovenije degresivna. Prvih pet let velja 25 %, naslednjih 5 let 15 %, po 10 letih 10 %, po 15 letih 5 %, po 20 letih lastništva pa davka ni več treba plačati.

4. PRAVILO

Razpršite premoženje med različne vrste naložb in različne upravljavce.

Vzemimo za primer, da se odločite delnice, ki ste jih našli na registrskem računu, prodati in sredstva investirati v vzajemne sklade. Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev.

A to še ni dovolj. Na našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo.

5. PRAVILO

Nikar ne pozabite na spremljanje naložb in prilagajanje naložbenega portfelja razmeram na trgu.

Če želimo dosegati stabilnejše in višje donose kot večina, moramo spremljati in revidirati svoj naložbeni portfelj. Seveda ga je najprej treba vzpostaviti. Še prej pa je treba določiti naložbeno strategijo.

Pri revidiranju naložbenega portfelja je tako smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko marsikdo obupa, kupujemo delnice, namesto da bi jih prodajali, in obratno.

To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Mitja Vezovišek, mag. Wealth manager/partner

Lisa - 38/2016

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 38/2016

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.