Jah, saj vem, da vas že malo dolgočasim z obsedenostjo z olimpijskimi igrami, ampak zadnjič sem ponovno prišla do ugotovitve, o kateri moramo skoraj nujno malo podebatirati.

Tudi če o državah ne bi ničesar vedeli, bi jih z lahkoto razdelili v kategoriji bogastvo in revščina samo glede na športe, v katerih nastopajo oz. katerih ne. Več opreme zahteva šport, manj je predstavnikov revnih držav. Na primer v konjeništvu in jadranju nastopajo le najbogatejše države, podobno je v modernem peteroboju, tudi med strelci in lokostrelci ni predstavnikov revnih držav, ni jih v gimnastiki, veslanju, kolesarstvu ...

V resnici je največ športnikov najrevnejših držav ravno v atletiki, kjer za tek dejansko ne potrebuješ ničesar drugega kot dva para nog in veliko volje, in če imaš srečo, kakšne dobre tekaške superge. Na dolgih in srednjih progah so Afričani praktično nepremagljivi in mislim, da kljub vsem študijam, nadmorskim višinam in izmerjenim golenicam njihovi uspehi izvirajo tudi iz povsem preprostega dejstva, da je to edini šport, ki si ga lahko privoščijo in v katerem lahko sami trenirajo in vztrajajo, vsaj na začetku.

Prav zanima me, koliko medalj bi v nekaterih športih, kot so na primer tenis, gimnastika, veslanje, judo, odbojka ... še dobile trenutno vodilne in močne športne države, če bi imel ves svet enake možnosti za trening in izbiro športov.

Si morate misliti, da je v Riu prvič v zgodovini dobila zlato medaljo v plavanju Afroameričanka? Kakšna bi bila slika nosilcev medalj v gimnastiki ali odbojki, če bi otroci na Kubi, Jamajki pa Slonokoščeni obali in okoliških državah, kjer živijo eksplozivni, atletsko grajeni ljudje, že od vrtca naprej hodili na gimnastiko, košarko ali odbojko? Zelo drugačna, imam občutek.

Skratka, mislim, da bi bile poletne olimpijske igre z več enakopravnosti in bolj enakomerno razdeljenim denarjem po svetu lahko še veliko bolj zanimive.