Charles-Édouard Jeanneret-Gris, bolj znan pod psevdonimom Le Corbusier, se je rodil v majhnem gorskem mestu La Chaux-de-Fonds v zahodni Švici tik ob francoski meji.

Njegov oče, Edouard Jeanneret, je bil umetnik in graver, ki je oblikoval številčnice in ohišja v mestni tovarni ur, njegova mati, madame Jeanneret-Perret, je bila glasbenica in učiteljica klavirja. V otroštvu so na mladega Le Corbusierja najbolj vplivali kalvinizem (ena od glavnih vej protestantske vere), ljubezen do umetnosti in veselje do alpskega pogorja Jura, kjer je živel.

Od slikarja do arhitekta

Po osnovni šoli se je v domačem kraju na šoli Arts Decoratifs učil za graverja. Pod mentorstvom profesorja L'Eplattenierja se je učil umetnostno zgodovino, risanje in naturalistično estetiko nove umetnosti ter se kmalu odločil, da želi nadaljevati šolanje in postati slikar.

Profesor L'Eplattenier ga je prepričal, naj študira tudi arhitekturo, zato ga je seznanil s profesorjem Renéjem Chapallazom. V sodelovanju s Chapallazom je leta 1905 zgradil prvo vilo za lokalnega veljaka. Leta 1906 je oblikoval ohišje svoje prve ure, ki so jo izdelali in gravirali pri Jeanneret v Milanu.

V naslednjih letih je veliko potoval po srednji Evropi in Sredozemlju (Dunaj, Berlin, Pariz, Italija, Srbija, Grčija, Budimpešta, Bukarešta, Carigrad ...) ter proučeval različne arhitekturne sloge, od antičnih do modernih. Na potovanjih je ustvaril številne risbe, skice in beležke kot tudi več kot 100 fotografij. Naredil je več skic in risb slovitega atenskega panteona.

Vila Savoy

Po vrnitvi domov leta 1911 je poučeval na šoli Arts Decoratifs, se izobraževal, študiral, teoretiziral (o uporabi armiranega betona), slikal in naredil serijo vil v okolici domačega kraja.

Po koncu 1. svetovne vojne se je preselil v Pariz, kjer je spoznal številne umetnike tistega časa, tudi Pabla Picassa. Odmaknil se je od preteklih umetniških in arhitekturnih gibanj, kot sta nefunkcionalnost in dekoracija, ter začel zagovarjati nov slog, funkcionalizem. Začel je načrtovati stavbe s poceni montažnimi stanovanji, ki bi pomagale obnoviti mesta, uničena po prvi svetovni vojni. Od leta 1923 je predaval in gradil po svetu: v Švici, Nemčiji, Franciji, Južni Ameriki, Indiji, Alžiriji ...

Njegovo najbolj znano delo je verjetno vila Savoy (1929). Leta 1928 je postal ustanovni član društva Congrés Internationaux d'architecture moderne (CIAM) na gradu La Sarraz v Švici, ki je promoviralo arhitekturo kot družbeno umetnost in zelo vplivalo na arhitekturo 20. stoletja. Leta 1930 se je poročil z manekenko in modno oblikovalko Yvonne Gallis (umrla 1957).

Ob zakonu je imel tudi dolgoletno razmerje z bogato švedsko dedinjo Marguerite Tjader Harris.

Sakralna arhitektura

Med 2. svetovno vojno je bil Le Corbusier nekaj časa član marionetne Vichyjske Francije, vendar se je iz politike kmalu umaknil. Po 2. svetovni vojni je predaval, pisal knjige o arhitekturi in gradil.

Zgradil je tudi nekaj zgradb s sakralno tematiko, to so cerkev sv. Petra v Firminyju, cerkev naše Gospe (Notre Dame du Haut) v Ronchampu ter samostanska cerkev dominikanskega reda Saint Marie de la Tourette v Eveuxu. V Indiji je leta 1951 dobil priložnost, da načrtuje mesto Čandigarh. Oblikoval je stavbo državnega zbora, višjega sodišča, guvernerjevo palačo, sekretariat, muzej ...

Zadnja leta svojega življenja je preživel v 15 kvadratnih metrov veliki leseni kolibi kabini v kraju Roquebrune-Cap-Martin na Azurni obali, ki jo je sam oblikoval kot poletno rezidenco. Umrl je v 78. letu starosti med plavanjem v morju (Roquebrune-Cap-Martin), domnevno zaradi srčnega napada. Na Azurni obali je tudi pokopan.

Pet principov armiranega betona

Leta 1923 je Le Courbosier pojasnil svoja načela moderne arhitekture, imenoval jih je pet principov armiranega betona.

  1. Hiša na pilotih – to ji omogoča uporaba armiranega betona. Pritličje je prosto namenjeno garažam, vrtu ali poslovnim prostorom.
  2. Svoboden tloris – fiksni so samo piloti, zidovi niso več nosilci stavbe in njene teže. Pregradne stene se lahko poljubno postavljajo.
  3. Svobodno pročelje – pročelja stavb (zaradi fiksnih pilotov) se prav tako lahko spreminja po potrebi in se premikajo naprej ali nazaj.
  4. Podaljšano okno – ker stena ni več nosilni element, je prosta in okno lahko teče od enega konca stavbe do drugega, kar omogoča dovolj svetlobe v stanovanju.
  5. Ravna streha – streha ni več nekoristna, ampak se uporablja za vrt, igro, rekreacijo ...

Zanimivosti

  • Le Corbusier je v pismu svoji mami zapisal, da lahko Hitler okrona svoje življenje z veličastnim delom: ureditvijo Evrope. Na Mussolinijevo povabilo je o arhitekturi predaval v Rimu, zanj pa je želel načrtovati tudi novo glavno mesto Etiopije (Adis Abebo) po italijanski invaziji leta 1935. Zaradi tega je bil močno kritiziran, prav tako njegova dela, saj naj bi za ljudi gradil ogromne brezosebne kockaste betonske gmote.
  • Njegovo pravo ime je bilo Charles-Edouard Jeanneret-Gris, umetniško ime Le Corbusier je leta 1920 prevzel po materinem dedu.Na njegovo estetiko je imel močan vpliv kubizem, v katerem se je tudi sam preizkušal kot slikar. Leta 1913 je razstavil 10 akvarelov Le langage des Pierres v pariškem salonu Salon d'Automne.
  • Le Corbusier je pri svojem delu veliko razmišljal o tem, kakšna arhitektura bi rešila stanovanjske probleme velikih in prenaseljenih urbanih središč, ter se zavzemal za boljše standarde bivanja.
  • Le Corbusier je razvil radikalne rešitve problemov oblikovanja mest v novi industrijski dobi, ki so jo zaznamovali stroji. Tudi hiša, cerkev ali stanovanjski blok je bil zanj 'stroj za bivanje', katerega poslanstvo je bilo, da je učinkovit.

Več na www.fondationlecorbusier.fr

Lisa - 35/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 35/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.