15. april 1452–2. maj 1519

Leonardo se je rodil v toskanski vasici Anchiano blizu mesta Vinci kot nezakonski sin bogatega notarja Ser Piera da Vincija in kmečkega dekleta Caterine. Otroštvo je preživel z mamo ter polbrati in polsestrami, oče pa je poskrbel, da se je naučil osnov latinščine in matematike. Pri 11 letih se je preselil k očetu v Firence ter pokazal vsestransko nadarjenost tako v socialnem smislu kot intelektualnem. Pri 14 je postal vajenec pri priznanem slikarju in kiparju Andreu del Verrocchiu. Pri 26 letih je postal samostojni umetnik, ki pa ni bil samo slikar in kipar, temveč je deloval tudi kot arhitekt, oblikovalec, strojnik, matematik, fizik …

Leta 1482 se je preselil v Milano ter služboval kot umetnik, arhitekt in inženir pri milanskem vojvodi Ludoviku Sforzi. Leta 1499 je francoska vojska vkorakala v Milano, Leonardo pa je tri leta živel med Mantovo in Benetkami. Leta 1502 se je vrnil v Firence in služboval pri vojskovodji Cesaru Borgii ter nadzoroval gradnjo utrdb, dizajniral vojaške stroje ter risal topografske karte. Leta 1506 se je za šest let vrnil v Milano ter postal dvorni slikar francoskega kralja Louisa XII., ki je takrat prebival v tem italijanskem mestu. Med letoma 1514 in 1516 je pod patronatom papeža Leona X. prebival v Rimu. Zadnja leta svojega življenja je preživel v Franciji, kjer je delal za kralja Franca I. Umrl je v francoskem mestecu Amboiseu, star 67 let.

Umetnost – ključna osebnost renesanse

V umetnosti velja za enega od prvih, ki so uporabljali perspektive: to je način prikazovanja globine prostora na dvodimenzionalni ploskvi z upoštevanjem globinskega učinka barv. Naredil je tudi študijo o svetlobi in senci v naravi. Ugotovil je, da stvari niso sestavljene iz obrob, ampak so tridimenzionalna telesa, določena s svetlobo in senco. Leonardo bi svetu zapustil več umetniških del, predvsem slik, če bi imel več naročil, saj ni slikal brez vnaprejšnjega naročila, prav tako je veljal za svojeglavega in trmastega umetnika, ki se je pogosto skregal z naročniki. Od njegovih slik jih je preživelo približno petnajst. Med njegova najbolj znana umetniška dela spadajo freska Zadnja večerja ter portreti žensk Mona Liza, Ginevra de'Benci, Dama s hermelinom in La Belle Ferronnire.

Znanost – vsestranski genij

Čeprav je bolj znan kot umetnik (slikar), pa so njegova znanstvena in tehnična dognanja pravzaprav še prepričljivejša. Zapisoval jih je v zvezke in obsegajo okoli 13.000 strani zapiskov in risb, ki združujejo umetnost z znanostjo. Umetniško je skiciral tudi številne naravne pojave, izume in živa bitja in te skice so imele neprecenljivo vrednost na znanstvenem področju. Proučeval je notranje organe (seciral je več kot 30 trupel obeh spolov), poskušal razumeti, kako natančno se premikajo udi, kako na to premikanje vplivajo sklepi in mišice. Bil je očaran nad letenjem in ogromno časa posvetil proučevanju ptic ter narisal več načrtov za letalne naprave, med drugim tudi za helikopter, jadralno letalo ter padalo v obliki piramide.

Na vojaškem področju je narisal številne izume: strojnico, oklepljen tank na človeški ali konjski pogon, kasetne bombe … Drugi izumi: kroglični ležaj, robot, podmornica, naprava z zobniki, ki so jo tolmačili kot prvo mehansko računalo, avtomobil na vzmetni pogon, uporaba sončne energije, tako da bi z vboklimi zrcali segrevali vodo … Pri astronomiji pa je vseeno dokazal, da je samo človek in živel v zmoti, saj je verjel, da Sonce in Luna krožita okrog Zemlje, ter da Luna odbija svetlobo sonca zato, ker je prekrita z vodo.

Zanimivosti

• Njegovo polno ime je bilo: Leonardo di ser Piero da Vinci ali po slovensko Leonardo, sin gospoda Piera iz Vincija.
• Vse življenje je bil vegetarijanec.
• Verjel je, da mora umetnik poznati pravila perspektive ter tudi vse zakone narave.
• Kot levičar je vse življenje uporabljal zrcalno pisanje, ker je pero lažje vleči kot potiskati; pri zrcalnem pisanju levičar vleče pero od desne proti levi.
• Njegovi zapisi so tudi polni analiz in opisov živali, od gosenice in čebel do bolj eksotičnih, kot sta kameleon in slon.
• Čeprav je veljal za homoseksualca, zgodovinarji ugotavljajo, da je bil Leonardo biseksualec, saj naj bi imel intimna razmerja z ženskami, predvsem kurtizanami.
• Njegove risbe rastlin spadajo med njegove estetsko najbolj dovršene študije. 
• Rekel je: "Nobene znanosti ne more biti, ne da bi uporabili znanje matematike."

Fotografije: Profimedia

Liza - 19/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 19/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.