Današnji pohodniki, ki se podajo na Pot ob žici, ki se letos odvija pravzaprav ne vedo, kako lahko delajo imajo, ko morajo prehoditi 'le' 34 kilometrov. Na prvem Pohodu leta 1957 je moral namreč vsak tekmovalec v petorki (takrat je bil to tek petork) nositi 12-kilogramski nahrbtnik in puško na rami. Tek je bil dolg 34 km in zmagovalci so dobili švicarske ure.

Seveda bosta tudi letos Mestna občina Ljubljana in Timing Ljubljana od 8. do 10. maja 2014 pripravila že tradicionalni 58. pohod Pot ob žici, eno redkih športno-rekreativnih prireditev pri nas, za katero ni treba plačati startnine. Poleg pohodnikov pa prireditev vsako leto zaznamuje vse večje število tekačev na Teku trojk, saj organizator ob lepem vremenu v vseh treh dneh dogajanja pričakuje več kot 30.000 udeležencev.

Lisina radovednost pa se je ustavila tudi pri Tomažu Alaufu iz Ljubljane, ki je pravi zbiratelj in preučevalec Pohoda po poteh partizanske Ljubljane, sedanjega Pohoda ob žici. Je navdušen in strasten zbiralec vseh predmetov, povezanih s Pohodom, od leta 1957 do danes. Njegova bogata zbirka obsega več kot 2.000 različnih predmetov (plakete, medalje, priponke, brošure, kartončki, štartne številke, srečke, fotografije, zastave.)

Ljubljančana je za zbiranje navdušil dedek, bolj intenzivno in sistematično pa predmete zbira od leta 2003, ko sta s punco Jernejo opravila prvi Pohod okoli Ljubljane. Od takrat dalje vsako leto prehodi celotno traso.

Nekaj zanimivosti o prireditvi, ki jih je Tomaž delil z nami:
  • Na prvem Pohodu leta 1957 je vsak tekmovalec v petorki moral nositi 12 kg težak nahrbtnik in puško na rami. Tek je bil dolg 34 km in zmagovalci so dobili švicarske ure.
  •  Leta 1958 so prvič uvedli streljanje na tarče med tekom, vendar se zadeva ni obnesla, saj so tekmovalci zaradi gneče čakali na strelski nastop tudi do štiri ure. Anton Majcen, ki do danes pri svojih 78 letih beleži udeležbo na vseh prireditvah, je bil med glavnimi akterji, ki so se ob koncu pritožili, saj merilniki časa na koncu časa čakanja niso odbili od skupnega časa in jim je iz tega razloga ušla zmaga.
  • Znameniti pontonski most na Ljubljanici, ki ga je vsako leto postavila vojska. Bil je zelo majav in zaradi nekontroliranih gibov je marsikaterega tekača zgrabil krč na njem.

Pri ohranjanju zbirke in dragocenih informacij mu pomagajo posamezniki (Anton Majcen, Nuša Kerševan, Janez Koželj, Mojca Slovenc in preostali), si pa Tomaž želi, da bi ga poiskali in mu pomagali pri tem tudi drugi. Zato tudi prosi vse, ki bi mu pri njegovi zbirki lahko kakorkoli pomagali in prispevali delček v mozaiku zgodovine Pohoda – športne prireditve z najdaljšo zgodovino v Sloveniji, da ga kontaktirajo.

Lisa - 19/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 19/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.