Sonja Ravbar je z nami delila prigode iz svojega življenja z dvema mucama. 

“Tigrrr želi biti človek – sedi na mestih, kjer sedimo mi, želi jesti človeško hrano in te hipnotizira, kadar že šestič v dnevu želi posladke ali svežo hrano. Puma pa je samo divja in noro razvajena ter vsakokrat izsili svojo mero božanja, je neustrašna in vse ljudi ima rada. Nezaupljiva je do drugih živali, morda se boji, da bomo pozabili nanjo, tako je ljubosumje pri njej močnejše od ljubezni.“

Kakšna je zgodba vaših mačk, ste ju posvojili?

Tigrrr se je lepega julijskega dne pojavil pred našo hišo, ves majhen in nebogljen. Imel je nenormalno vneto levo oko in po trditvah naše veterinarke so mu bili šteti dnevi. Muc je moral biti že kar nekaj časa zapuščen in zunaj, saj je bil bolan, shiran in se niti ni bal, ko sem pristopila do njega. Naša druga 'zgaga' pa je bila najdena na pokopališču za 1. november, prav tako potomka brezdomne muce, za katero smo nato poklicali mačjo hišo, da so jo sterilizirali.



Kaj vam osebno pomeni bližina mačk in kako bi vi opisali pozitivne lastnosti bivanja z mačkami?

Mačke izredno podcenjujemo, niti niso tako samosvoje in svojeglave, kot si mislimo. Jasno, da jim ne paše, da jih ves čas valjamo po rokah, saj tudi nam ne paše, da bi se nas nekdo neprestano dotikal in nekaj želel od nas. In prav tako je pri mačkah. Maček začuti našo stisko bolj, kot si mislimo. Kadar jočem, ne prideta do mene, ko pa si obrišem solze, pa oba pristopita in me potolažita na svoj način. Muc postane del družine – s tem sem povedala, koliko mi pomeni njuna bližina.

Mačke in delo od doma, kakšne so vaše izkušnje?

Uf, ja, to pa je dobro vprašanje. Načeloma spita cele dneve in me ne motita. Po navadi morata biti v istem prostoru, kot sem jaz. Puma ima večkrat v dnevu 'napade' božanja, kadar to začuti, in mi skače na mizo pred računalniški zaslon ter z glavo privzdiguje mojo roko in kaže, da jo je treba čohati. In če mi ona z desne skoči na mizo, jo jaz samo primem in na levo spustim na tla, ona še hitreje naredi krog spet na mojo desno in hop na mizo … Jaz spet mimogrede na levo stran dol iz mize in tako imava lahko igrico tudi za 15 poskusov in njenih skokov. Vztrajna pa je.

Kaj pa Tigrrr?

Tigrrr pa ne skače na mizo, on le pride poleg mojega stola, sedi nekaj minut nepremično in me opazuje, in če ne trznem, se postavi na zadnje tačke in me tapka po roki in hkrati mijavka, češ da je res lačen in hrana v posodi je že dve uri stara … Včasih me spravita ob živce in ju postavim pred sobo in zaprem vrata za sabo. Redkokdaj, ampak se zgodi.



Ampak mačji karakter v bližini prispeva k lepšemu življenju, kajne?

Kako naj povem, da ne bom povzročila hude krvi … Mačkona sta meni kot otroka – najina s partnerjem – in čutim veliko odgovornost do njiju in prav toliko ljubezni. Maček, pes, katerikoli ljubljenček, ki ga spustite v svoj dom in v svoje življenje, postane del vas in hkrati član družine.

Kako pa je z mačkami v stanovanju in njihovo nego?

Zahtevajo svojo mero pozornosti in nege. Jaz jima strižem krempeljčke, se z njima pogovarjam, ju ljubkujem in tudi vsake toliko na povodcu peljem na sprehod. Naša dva mačkona sta zame posebna, ne praskata, ne grizeta in se nasploh ne počutita ogrožene, če kdo nov vstopi v stanovanje. In mislim, da je značaj mačka prav tako povezan z lastnikom – kot pri psih. Ali pa imava midva res srečo. Za to sem neizmerno vesela, saj nista boječa, ravno nasprotna, sta dva inšpektorja, ki morata prevohati vsakega, ki pride na obisk.

Kaj pa tisti trenutki, ko mački ne ubogajo in ko kakšno ušpičijo?

(Smeh) Takrat se jezim, da se me sliši po vsej hiši.

Sta vam do zdaj ušpičili kakšno konkretno?

Najraje mi kopljeta po zemlji v lončnici, ki jo imamo v dnevni sobi. Puma se nam je rada polulala ob partnerjeve čevlje, mislim, da iz ljubosumja, vendar resnično še nisva ugotovila pravega vzroka. Torej, tega še vedno nismo povsem preprečili. Jah, jezimo se, vendar čez pol ure je stvar pozabljena. Maček ne goji zamer, to počne samo človek. Marsikatera vaza je že razbita od njunega preganjanja po stanovanju ali zaradi neizmerne radovednosti.



Kako se soočate s takšnimi situacijami?

Na začetku sva uporabljala predvsem kazen, nesla sem ju pod tuš, sploh Puma je tista nagajivka. Dobila jih je po ta zadnji, vendar sva kmalu ugotovila, da kazen niti nima več smisla. Okaram ju vedno in zelo dobro vesta, kdaj naredita nekaj narobe! Jaz pa tudi. Ko pridem domov iz službe, me vsakič pričakata pred vrati in Pumo je treba pobožati, Tigrrr pa je preveč fin za božanje, vsakič ko meni paše … Kadar pa Puma ušpiči neumnost, pa gre ritensko proti spalnici, dokler ni prepričana, da sem dojela, kaj je spet zakrivila. Da, ne znata lagati. Takoj se izdata, ko naredita traparijo!

Kakšne pa so po vašem mnenju prednosti mačk v hiši pred psi?

Prednosti mačk pred psom so izredno enostavne. Mačka je sama po sebi samozadostna in je lahko ves dan tudi sama, saj tako ali tako večino dneva prespi. Ne vozimo jih ven lulat in kakat. Jasno, si pa tudi mački želijo in zaslužijo našo družbo, zato se meni naša dva večkrat smilita, saj s partnerjem večinoma delava celodnevne urnike.

Zakaj bi torej priporočali mačka kot ljubljenčka?

Priporočila bi ga zato, ker je maček izredno občutljiv in ima res odličen instinkt, ve, kdaj te mora priti malce 'pozdravit', ti vlit malo ljubezni in volje ter potolažit, kadar je to potrebno. Ne vem, prispevek dveh mačk v moje življenje je čudovit.

Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: osebni arhiv

Liza - 22/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 22/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.