V teh dneh vsi na veliko govorimo o potici pa o joti in bujti repi, moderni so žlikrofi in za kosilo se prileže ričet, a v Sloveniji imamo še kar nekaj tradicionalnih jedi, ki bi si zaslužile svoj prostor na vsakodnevnih jedilnikih.

Kruhov krapec ali kropec

Kruhov krapec ali krópec je v peči pripravljena jed, ki so jo gospodinje pripravljale ob peki kruha. Kvašeno testo za kruh razvaljamo na debelino prsta, po njem razvrstimo majhne kupčke zaseke, ki jih malo poglobimo v testo, da potem pri pečenju mast ne odteče s krapca. Poznamo tudi ajdove, prosene, riževe in krompirjeve krapce.

Bakalca – jagnječji ali ovčji 'ajmoht'.

Bakalca je jed iz ovčjega mesa in zelenjave, ki se postreže z žlikrofi ter je značilna za idrijsko regijo. Jed je dobila ime po koštrunu ali ovnu (ovčji samec), ki mu na idrijskem pravijo bak.

Šara

Šara je slovenska ljudska jed – juha. V osnovi poznamo zelenjavno šaro, ki je sestavljena iz krompirja, repe, korenja, rumene kolerabe, svetlega prežganja, mlete sladke paprike (ali paradižnikove mezge), peteršilja in soli. Seveda lahko dodamo tudi meso, včasih so dodajali kose svinjske glave, repa ali parkljov, pa tudi prekajeno svinjino.

Štajerska kisla juha

Štajersko kislo juho so prvotno kuhali ob zakolu prašiča iz nogic, repa in uhljev (ostankov mesa) z dodano jušno zelenjavo ter jo okisali z vinom. Jed se danes po navadi streže po celovečernih zabavah in neprespanih nočeh, pogosto pa jo postrežejo tudi ob zaključku poročne gostije in silvestrovanja.

Bloška kavla

Bloška kavla, poznana tudi kot kavra ali trojka, je tradicionalna notranjska jed, ki se je v preteklosti pripravljala od jeseni do pomladi. Gre za gosto enolončnico, ki se streže kot samostojna jed. Sestavine enolončnice so prepražena čebula, koleraba, na kocke narezan krompir, korenje in fižol v zrnju. Zabeljena je z ocvirki, lahko pa v njej kuhamo tudi suho meso.

Aleluja

Aleluja je preprosta juha iz posušenih olupkov repe. Sam izvor jedi je povezan z revnostjo in slabim pridelkom kmetov kot tudi s turškimi vpadi na področju današnje Slovenije. V nekaterih delih Slovenije se jo je kot prvo hrano velikonočnega zajtrka. Aleluja ima več različic, saj ji na Gorenjskem dodajo kašo, v Prlekiji jo zabelijo z ocvirki, spet drugje jo zgostijo z ajdovo moko ...

Bezgovo cvrtje

Bezgovo cvrtje ali bezgovi krapi je jed, ki je značilna za Slovenijo. Za to jed je treba najprej pripraviti testo iz mleka, jajc, sladkorja in soli. Bezgovo cvetje pomakamo v testo in ga na vroči maščobi ocvremo. Ocvrto potresemo s sladkorjem. Bezeg velja za naravno zdravilo, saj krepi odpornost telesa in čisti kožo, kri in sečila.

Budelj

Budelj je tipična notranjska jed, ki se pripravlja za veliko noč, saj vsebuje vse jedi, ki so značilne za ta čas. Pripravi se iz starega kruha, kokošjih jajc, slanine, šunke mleka, mlade čebule, peteršilja, popra in soli. Zmes se naloži v posušeno svinjsko črevo, ki se ga omoči s hladno vodo, da se razširi. Na Gorenjskem je budelj poznan kot gorenjska prata.

Mažerli

Mežerli je koroška narodna jed iz kuhanih svinjskih pljučk, srčka, kruha in začimb, ki jo pečemo v pečici. Lahko je predjed, lahko pa tudi glavna jed še posebej s krompirjevo solato z bučnim oljem.  

Posolanka

Posolanka ali tudi kvasenica je manj znana prekmurska sladica – pogača iz kvašenega testa s skutinim ali jabolčnim nadevom ter premazana s kislo smetano.

Belokranjska povitica 

Tradicionalna belokranjska sladica iz vlečenega testa in polnila ima obliko pita bureka (polžasto oblikovan zvitek). Polnilo je iz skute, jajc, sladke smetane in masla. Poznamo tudi prosto povitico, ki je namazana samo z mastjo in prelita z razžvrkljanim jajcem. Povitice oz. burek so v Belo krajino v 15. in 16. stoletju prinesli Uskoki, begunci z Balkana, ki so bežali pred Turki.

Špehovka ali ocvirkovka

Špehovka je nasitna tradicionalna slovenska sladica. Pravzaprav je to potica z ocvirki, ki so jo in jo še vedno v slovenskih vaseh pripravljajo za praznike, kot so martinovo, božič in pust.

Fotografije: Shutterstock

Liza - 51/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 51/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.