King mlajši se je rodil v Atlanti na jugu ZDA, kjer sta bila takrat rasizem in nestrpnost do temnopoltih globoko ukoreninjena.

Prihajal je iz duhovniške afroameriške družine, saj sta bila tako oče kot ded baptistična duhovnika. V cerkvi je bila prav tako zelo dejavna njegova mama Alberta. Imel je še starejšo sestro in mlajšega brata.

Otroštvo in mladost

Kot otrok se je izkazal za zelo bistrega, saj je že pri petih letih citiral cele odlomke iz biblije. Na univerzo se je vpisal, star komaj 15 let, tri leta prej kot njegovi vrstniki. Šolal se je na kolidžu Morehouse, kjer je pri 19 letih diplomiral iz sociologije. Študij je nadaljeval na Crozerjevem teološkem semenišču, doktorat pa je naredil na bostonski univerzi, kjer se je dodobra spoznal tudi z drugimi verami: hinduizmom, šintoizmom (japonska religija) ter islamom. V Bostonu je tudi spoznal svojo bodočo ženo – študentko na glasbenem konservatoriju Coretto Scot, ki je prihajala iz kmečke temnopolte družine iz Alabame. Poročila sta se leta 1953, njuni štirje otroci pa so bili Jolanda, Bunny, Dexter Scott in Martin III.

Rosa Parks

Leta 1954 je prevzel župnišče baptistične cerkve v mestu Montgomeryju v Alabami. Leta 1955 je bila temnopolta gospa po imenu Rosa Parks aretirana na mestnem avtobusu, saj se ni hotela premakniti v zadnji del avtobusa, ki je bil rezerviran za temnopolte. V mestu je prišlo do upora temnopoltih in bojkota, na čelu upora pa se je znašel mlad duhovnik, ki je skupaj z Roso Parks postal znan po vsej ZDA.

Dogodek je bil povod za proteste tudi drugje po državi, saj so bili temnopolti povsod po ZDA drugorazredni državljani, nekje pa so jih še vedno obravnavali kot sužnje. King je dosegel ukinitev ločenih oddelkov na avtobusih in si v javnosti ustvaril sloves bojevnika za socialno pravičnost. Kot predsednik Konference voditeljev kristjanov Juga se je spustil v odločilen boj za državljanske pravice, s katerimi so črnci v ZDA pod njegovim vodstvom pridobili več kot v vseh minulih 300 letih. 

Volilna pravica za temnopolte Američane

Dosegel je volilno pravico za temnopolte državljane ZDA in izničil veliko zakonodaje, ki je ločevala pravice temnopoltih od drugih državljanov. Veliko je k premiku na bolje prispeval tudi predsednik Lyndon Johnson, ki je uspešno uzakonil vse te vsebine v amandmaje ustave ZDA. Pomembno je bilo tudi sodelovanje z Malcomom X in njegovo Nacijo Islama, ki je bila militantno usmerjena skupina, a je vseeno začela sodelovati pri Kingovih miroljubnih rešitvah.

Brez nasilja

S svojo kombinacijo Jezusovega sporočila (ljubite svoje sovražnike) in gandijevske metode (nenasilnega odpora) je gibanje za pravice črncev filozofsko in strateško utemeljil. Uporaba nenasilja kot sredstva za doseganje socialne pravičnosti v družbi je bila všeč vsem po svetu in leta 1964 je Martin Luther King dobil Nobelovo nagrado za mir. V 13 letih, kolikor je vodil gibanje, se ni nikoli zatekel k nasilju. Nasprotoval je tudi vojni v Vietnamu ter neenakomerno razporejenemu bogastvu (kapitalizem) tako v ZDA kot drugod po svetu. Če ne bi bil globoko veren človek, bi ga nasprotniki in tudi ameriška vlada prav gotovo razglasili za komunista, kar je bilo takrat v ZDA skoraj smrtni greh.

Podporniki in sovražniki

Med svojim delovanjem je dobil ogromno podpornikov, a tudi veliko sovražnikov, največ med belimi rasisti pa tudi med temnopoltimi. Tako so ga za časa njegovega delovanja neprestano spremljale grožnje s smrtjo. Doživel je več resnih poskusov atentata, saj so vrgli bombo na njegovo hišo, prav tako ga je v prsni koš zabodla neuravnovešena temnopolta starka. 39-letnega Kinga je, med tem ko je stal na balkonu hotela v Memphisu, s strelom iz puške ubil James Earl Ray, belec, rasist in tat.

Čeprav je FBI opravila preiskavo, ni seveda našla nobenih dokazov, ki bi govorili o teoriji zarote. Danes velja prepričanje, da je morilca in še nekaj sodelavcev najel neki mafijec iz New Jerseyja, ki ga je ‘zaposlil’ nekdo iz vrha vlade. Pokopan je v National Historical Parku v Atlanti.

Foto: Profimedia

Liza - 14/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 14/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.