8. marca leta 1965 se je v mestu Da Nang izkrcalo prvih 3.500 ameriških vojakov

Francoski kolonizatorji so leta 1884 dosegli popolno nadvlado v takratni Indokini (Laos, Kambodža, Vietnam). Zaradi trde kolonialne roke so se prebivalci Indokine neprestano upirali in povezovali v različna gibanja. Najbolj je izstopal Viethminh (komunistična stranka), ki je imela denarno podporo Kitajske in tudi ZDA.

Med 2. svetovno vojno so Indokino zasedli Japonci in bili še mnogo hujši tirani kot Francozi. Po vojni je oblast v današnjem Vietnamu prevzela stranka Viethminh, njen voditelj Ho Chi Minh pa je razglasil neodvisno Demokratično republiko Vietnam. Seveda Francozi, kot tudi preostali svet, nove države niso priznali in ponovno napotili v Vietnam svojo vojsko.

Leta 1946 se je začela 1. indokinska vojna, ki je trajala do leta 1954, ko so poraženi Francozi (navkljub denarni pomoči ZDA) podpisali premirje. Vietnam se je razdelil na dva dela – Severni (komunistični) in Južni (kapitalistični), ki je bil pod nadzorom ZDA. V obeh državah je nato zavladala diktatura, Severni Vietnam pa se nikoli ni sprijaznil z razdelitvijo države.

Vietnamska vojna ali druga indokinska vojna

Voditelj južnega Vietnama Ngo Dinh Diem, katolik in zaprisežen antikomunist, je začel obračunavati s komunisti (združeni v Vietkong) v svoji državi. Vietkongovci so pobegnili v gozdove ter s pomočjo Severnega Vietnama začeli gverilski boj (organiziran odpor) proti kapitalističnemu diktatorju.

Sprva so bili boji v Južnem Vietnamu bolj redki, a vse se je spremenilo leta 1959, ko se je Severni Vietnam aktivneje vključil v vojno ter odprl tudi znamenito Ho Chi Minhovo pot, prek katere je Severni Vietnam oskrboval Vietkong z opremo in orožjem. Vojska Južnega Vietnama je bila slabo vodena in predvsem nemotivirana, tako da je doživljala neuspeh za neuspehom.

vietnam, vojna

ZDA se aktivno vključijo v vojno

ZDA so bile med hladno vojno prva in zadnja bojna črta v borbi proti komunizmu, zato so 'morale' posredovati. Najprej so pošiljali le vojaške svetovalce in opazovalce skupaj z opremo in orožjem. Leta 1965 pa je Amerika v Vietnam poslala prve bojne enote, no, še prej pa so pomagale strmoglaviti (in ubiti) nesposobnega diktatorja Diema. ZDA so bile prepričane, da bo vse skupaj le spopad, in ne vojna.

Njihova vojska ni bila pripravljena na gverilsko borbo po neznanem, težko prehodnem, tropskem gozdnem ozemlju. Vietkongovska taktika se je navzlic slabši oborožitvi izkazala za uspešnejšo. ZDA so neprestano tudi bombardirale sever Vietnama, najbolj sta jo skupili mesti Hanoj ter Hajfong. Levji delež vojne so ZDA želeli opraviti iz zraka in Severni Vietnam zlomiti z uničevanjem tovarn, vojašnic, mostov ter rafinerij. Upornega vietnamskega ljudstva bombardiranje ni zlomilo.

Porušene tovarne so nadomestile stotine malih obrtniških delavnic in celi kraji so se preselili v podzemne rove. Leta 1968 so boji dosegli vrhunec v severno-vietnamski napadu, imenovanem Tet. V tej ofenzivi je bila vojska Severnega Vietnama uspešnejša (izgubili so sicer ogromno vojakov, a jim je Američane uspelo izriniti v mesta), Američani pa so se začeli čedalje bolj spraševati o smiselnosti vojne. Množiti so se začeli tudi protesti proti vojni v ZDA, saj je vse več fantov prihajalo domov v krstah.

Konec vojne

27. januarja 1973 je bilo v Parizu podpisano premirje, po katerem so morali Američani umakniti vse vojaške enote iz Vietnama. Kljub temu mir ni trajal dolgo; po enoletnem zatišju, z manjšimi vojaškimi incidenti, se je vojna ponovno začela, ker pa Južni Vietnam ni imel več vojaške pomoči ZDA, je bil njegov poraz neizogiben. Vojna se je končala s padcem Sajgona, 30. aprila 1975. Komunistična zmaga in združitev Vietnama je končala stoletno kolonialno represijo, žal pa ji je kmalu sledila velika gonja proti tistim, ki so bili kakor koli povezani s kapitalističnim režimom.

Vietnam danes

Vietnam je še vedno uradno socialistična republika in je v rokah komunistične partije. Glavno mesto je Hanoj, največje pa Hošiminh (nekdanji Sajgon). Večina ljudi veruje v budizem (vietnamska različica). Vietnam, ki ima okoli 90 milijonov prebivalcev, je pridružen mednarodni trgovinski zbornici ter uvaja podoben sistem tržnega gospodarstva kot Kitajska, še vedno pa velja za revno državo.

Zanimivosti

vietnam

  • ZDA so namensko tudi kemično zastrupljale tropske gozdove in njive. Vse te kemikalije pa so vplivale tudi na ljudi, tako da so ti obolevali še leta po koncu vojne.
  • V Vietnamu se ni borila samo poklicna vojska ZDA, marveč so uvedli splošno (naključno) naborništvo in tako v vietnamsko džunglo pošiljali tudi novince.
  • Vietnamski voditelji niso bili nikakršni neuki kmetje, marveč po večini v Evropi izšolani intelektualci. General Vo Nygen Giap in Ho Chi Minh sta diplomirala v Parizu.
  • Ho Chi Minhova pot – na 1.500 kilometrov dolgi navezi džungelskih poti, visečih mostov in gorskih kozjih stez je namreč nenehno delalo okoli 50.000 Vietnamcev, ki so skrbeli za hrano, zdravniško pomoč in popravila cest ter mostov. Kljub izgubam (saj so jih Američani neprestano bombardirali iz zraka) so konvoji mož, slonov in tovornjakov neprenehoma dostavljali hrano in zdravila na jug.
  • V Hollywoodu so posneli veliko kultnih protivojnih filmov z vietnamsko tematiko: Full Metal Jacket, Apokalipsa zdaj, Vod smrti, Lovec na jelene, Dobro jutro Vietnam, Rojen 4. julija, Jakobova lestev ...
  • V Vietnamu je služilo in se bojevalo več kot 3 milijone ameriških vojakov, okoli 60.000 jih vojne ni preživelo. Po vojni je 830.000 vojakov zbolelo za različnimi psihičnimi motnjami – t. i. vietnamski sindrom.
  • Južna vietnamska vojska je imela med spopadi okoli 220.000 mrtvih. Najhujše izgube v vojni je utrpel Severni Vietnam, saj je življenje izgubilo okoli 1.200.000 rednih vojakov in pripadnikov Vietkonga. Najbolj pa je trpelo civilno prebivalstvo, med vojno je umrlo več kot dva milijona Vietnamcev (nekatere ocene tudi pet milijonov). Tem pa lahko prištejemo še do 300.000 mrtvih civilistov iz Kambodže in do 200.000 mrtvih civilistov iz Laosa.
  • Južno vietnamski vojski so poleg vojske ZDA pomagale še manjše enote iz Južne Koreje, Avstralije, Tajske in Nove Zelandije. Severnemu Vietnamu sta pomagali – predvsem z oskrbo - takrat komunistični velesili Sovjetska zveza in Kitajska
  • Da bi ZDA pospešile mirovna pogajanja v Parizu in izsilile prekinitev ognja, so decembra 1972 izvedle masovno desetdnevno bombardiranje Hanoja in Hajfonga.
Lisa - 10/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 10/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.