5. maj 1818–14. marec 1883.

Karl Marx se je rodil v bogati judovski družini z devetimi otroki v Trieru v takratni Prusiji. Njegov oče je dve leti pred njegovim rojstvom prevzel luteransko (protestantsko) vero, saj drugače zaradi antisemitskih zakonov ne bi več mogel delati kot odvetnik in pravnik. Mladi Marx, ki je bil krščen v luteranski cerkvi, se je do 12. leta učil doma, nato pa je obiskoval jezuitsko šolo.

Pri 17 letih se je na očetovo željo vpisal na študij prava v Bonnu, čeprav sta ga bolj zanimali literatura in filozofija, nad katero ga je navdušil oče, ki je bral Kanta in Voltaira. Najprej je pridno študiral, drugi semester pa je zaznamovalo njegovo pijančevanje, slabe ocene ter zaroka s štiri leta starejšo baronico Jenny von Westphalen, ki jo je poznal iz otroštva. Oče ga je prepisal na univerzo v Berlinu.

Berlin

V Berlinu je študiral pravo, čeprav ga je filozofija čedalje bolj privlačila. Spoznal je dela filozofa Georgea Hegla ter se pridružil skupini ti. mladoheglijancev, ki je kritizirala takratne politične in verske ustanove. Pri 20 letih mu je umrl oče, na katerega je bil zelo navezan, prav tako je družina izgubila večji del dohodkov.

Študiral je tudi angleščino, italijanščino, latinščino ter zgodovino in bil zelo splošno razgledan mladi mož. Leta 1941 je napisal doktorsko disertacijo Razlika med demokritsko in epikurejsko filozofijo narave, v kateri je želel pokazati, da se mora teologija podrediti filozofiji. Disertacija je naletela na negativni odziv pri konservativnih berlinskih profesorjih, tako da je doktoriral na univerzi v Jeni. Leta 1942 je postal urednik uglednega časopisa v Kölnu, vendar je zaradi svojega pisanja o socializmu in ekonomiji kmalu pridobil veliko nasprotnikov med vplivnimi ljudmi. Leta 1843 se je poročil v protestantski cerkvi s svojo zaročenko Jenny.

Pariz

Z ženo sta se leta 1944 preselila v Pariz, kjer je Marx začel pisati za radikalni časopis ter se spoznal z nemškim socialistom Frederichom Engelsom. Skupaj z Engelsom, s katerim sta postala nerazdružljiva, sta postavila temelje za politično ekonomijo, znano kot marksizem. Postal je komunist ter se pridružil tako imenovani komunistični Ligi s sedežem v Londonu.

Po njihovem naročilu je skupaj z Engelsom (napisala sta ga v 6 tednih) leta 1948 objavil Komunistični manifest, katerega cilj je bil zgraditi socializem, ki bi pozneje prešel v brezrazredno družbo – komunizem. V tem času so se v Evropi že začele dogajati delavske revolucije, ki so se uprle kapitalizmu in tudi absolutizmu (kraljevinam). Zaradi svojega pisanja in pozivanja k revoluciji je postal nezaželen pri oblasteh tako v Franciji kot v Nemčiji, nekaj časa je živel v Bruslju in Kölnu, leta 1849 pa je odšel v Anglijo.

London

Z družino se je preselil v London. Žena je rodila sedem otrok, odraslo starost pa so dočakale samo tri hčerke Jenny, Laura in Eleanor, ki jih je Marx oboževal ter jim namenjal najboljšo vzgojo in izobraževanje. V Angliji je spet ustanovil Komunistično ligo in napisal dve brošuri o francoski revoluciji. Leta 1859 je Marx izdal svoje prvo resno delo na temo ekonomije, imenovano Kritika politične ekonomije, leta 1860 pa je začel pisati trilogijo Kapital, obsežno kritično analizo takratne politične ekonomije.

Prvi del trilogije je izšel leta 1867, drugi in tretji del pa je dopolnjeval do konca svojega življenja, izdal pa ju je Engels, in sicer šele po Marxovi smrti. Zadnjih deset let življenja je bil veliko bolan in ni mogel delati kot nekoč, čeprav je še vedno komentiral politiko in ekonomijo. Zadnje leto njegovega življenja sta umrla tako žena kot najstarejša hči, kar ga je še dodatno prizadelo. Umrl je v 64. letu starosti ter je pokopan na pokopališču Highgate v severnem Londonu. Na njegovem nagrobniku piše Proletarci vseh dežel, združite se, kar je tudi zadnji stavek Komunističnega manifesta.

Rekel je:

  • Religija je opij ljudstva.
  • Narod, ki zatira druge narode, sam ne more biti svoboden.
  • Zgodovina družbe do današnjih dni je zgodovina boja razredov.
  • Filozofi smo svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo.
  • Zgodovina se ponavlja, prvič kot tragedija, drugič (tretjič, četrtič ...) kot farsa.
  • Delavci po svetu, osvobodite se, ničesar ne morete izgubiti, razen svojih verig.
  • Marksova samoopredelitev, po pripovedovanju Engelsa: Le eno lahko pripomnim: nisem marksist!

Zanimivosti

  • Marxove ideje je treba razumeti tudi skozi prizmo tistega obdobja, začetkov kapitalizma, ko so bili delavci (možje, ženske, otroci, nosečnice ...) brezsramno izkoriščani ter niso imeli praktično nobenih pravic. Njegova borba za bolj enakovredno razdelitev bogastva, borba proti otroškemu delu in borba za enakost spolov so aktualni po svetu še danes.
  • Marx, čeprav tudi ekonomist, z denarjem ni znal, predvsem ga ni znal zaslužiti oz. so ga zaradi njegovih idej onemogočali. Pogosto je bila družina na robu bankrota, njegova aristokratska žena, ki ga je vedno podpirala, je razprodajala družinsko srebrnino, pomagal je tudi stric po mamini strani, največ pa je prispeval prijatelj Engels, ki je bil – ironično – sin kapitalističnega tovarnarja. 
  • Highgate velja za londonsko pokopališče slavnih, poleg Marxa so tu pokopani še 'štopar po galaksiji' Douglas Adams, panker Malcolm McLaren, slikar Feliks Topolski, igralka Jean Simmons, pesnica Christina Rossetti, kemik Michael Faraday ...
  • Nad grobom Karla Marxa so se že večkrat znesli nasprotniki njegovih idej. Dvakrat so na grob celo vrgli bombo (leta 1965 in 1970). 
  • Marx je imel še otroka (sina) s služkinjo, ker pa ni želel, da javnost, predvsem žena, izve zanj, je očetovstvo priznal Engels, ki je tudi plačeval alimentacijo. Marxova žena je izvedela za otroka šele, ko je umirala, povedal ji ni Marx, temveč Engels.
  • Njegova mama je prihajala iz bogate nizozemske judovske družine, njen sorodnik Gerard Philips (Marxov pravi bratranec) je leta 1891 ustanovil v Amsterdamu svetovno znano podjetje z elektroniko Philips.
  • Po razpadu Pruskega cesarstva je bil človek brez državljanstva - apatrid.
  • Čeprav se številni ne strinjajo z Marxovimi tezami, je zagotovo med najvplivnejšimi filozofi v zgodovini človeštva.
  • Velja za enega od začetnikov sociologije, poleg Henrija de Saint-Simona, Herberta Spencerja, Augusta Comteja ...
  • Mladi Karl Marx (2017) je film priznanega haitijskega režiserja  afriških korenin Raoula Pecka. Mladega Marxa je zaigral nemški igralec August Diehl, najbolj znanega po vlogi okorelega, a hkrati zelo inteligentnega nacista v Tarantinovem filmu Neslavne barabe (2009).

Foto: Shutterstock

Liza - 19/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 19/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.