Program Erasmus, ki letos praznuje 30. obletnico, omogoča študentom in diplomantom možnost študija in prakse v tujini. To je izkoristila tudi Kaja Julija Hrovat, mlada oblikovalka, dobitnica Mercedes-Benz Fashion Award 2016. Trenutnozaključuje magistrski študij na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, 2 semestra dodiplomskega študija pa je preživela na Erasmus izmenjavi v Carigradu.

Zakaj ste se odločili za mednarodno izmenjavo? Kakšno podporo vam je pri tem nudila fakulteta?

Ker sem že od majhnega z mami veliko potovala, sem na Fakulteti za dizajn komaj čakala, da se bom lahko prijavila na izmenjavo. Na seznamu bilateralnih pogodb s tujimi fakultetami sem iskala mesta, v katerih še nisem bila.

Na moj izbor je vplival tudi vtis, ki sta ga v 1. letniku name naredila gostujoča profesorja - predstojnik katedre in profesorica z Mimar Sinan Fine Arts University v Carigradu.Večino stvari smo uredili na moji fakulteti, je bila pa tudi mednarodna pisarna fakultete v Carigradu super urejena.

Kaja Julija je navdušena nad Carigradom.

Kakšne izkušnje ter doživetja vam je prinesla mednarodna izmenjava?

Ko je letalo krožilo nad mestom, ki je v noči izgledalo kot ogromen kos nakita, sem vedela, da sem se odločila prav. Tako je za 9 mesecev Carigrad postal moj dom. Skoraj 18-milijonsko mesto, ki je razdeljeno na nešteto sosesk, me je očaralo že prvi večer, ko sem iskala svojo prvo namestitev. To je bil kulturno popolnoma drug svet od Ljubljane in bil mi je všeč. Izkušenj in doživetij je bilo vsak dan več, na vsakem ovinku druga zgodba in nov dogodek, zgodbe so bile vse dobre.

Vsakič znova, ko se spomnim na Carigrad, mi pri srcu postane toplo, na obrazu se mi nariše nasmešek in ob spominu na vsa doživetja se ne morem nehati smejati. Vsak dan me je naučil nekaj novega in vsak dan sem odkrila nekaj drugačnega. Kot študentka oblikovanja oblačil in tekstilij, ki ne študira v domačem okolju, sem raziskovala vse možne kotičke mesta ...3-urna vožnja do tovarne, kjer digitalno tiskajo na tekstil, 2-urna vožnja na azijski del mesta po blago, izgubljanje po bazarju med iskanjem gumbov in zadrg ter vsakič nova dogodivščina.

Ali je študijska izmenjava izpolnila pričakovanja tudi kar se tiče pridobljenega strokovnega znanja? Je bila kakšna razlika med načinom študija v Carigradu in pri nas?

Vsak ima svoja pričakovanja, ko se odpravi v tujino. Jaz sem bila željna novih izkušenj in znanj. Ta pričakovanja so bila izpolnjena. Seveda je pristop do učenja in pridobivanja novih znanj drugačen na vsaki univerzi, menim, da veliko zavisi tudi od okolja, v katerem se univerza nahaja.

Na Mimar Sinan univerzi je bil velik poudarek na risanju, kjer sem nadgradila svoja dosedanja znanja. Ker je Turčija država, v kateri je še vedno veliko proizvodnje, smo sodelovali tudi s tovarnami in se učili tehničnih priprav. Prav tako pa je zaradi velikosti univerze prostor omogočal raznorazne laboratorije in delavnice za sito tisk, pletenje in tkanje.

Kajina univerza v Carigradu.

Lahko izpostavite kakšne razlike med življenjem v Sloveniji in v Turčiji oz. Carigradu?

Življenje tukaj in v Carigradu je v vsakem pogledu popolnoma drugačno. Carigrad je mesto, kjer se mešajo različne kulture in vere, a vendarle vsi živijo v harmoniji in z ljubeznijo do Turčije, take, kot jo je ustanovil Atatürk. Ljudje imajo tako velika in topla srca, vsak bo takoj priskočil na pomoč. Na javnem prevozu moški skačejo iz stolov in jih odstopajo ženskam ter starejšim. Enkrat sem po bazarju za seboj vlekla ogromen kovček, na kateremu se mi je odtrgal ročaj, do mene pa je priteklo vsaj 5 ljudi, da bi mi ga pomagali nesti.

V času, ko se je moja izmenjava počasi zaključevala, so se zgodili protesti proti podiranju parka Gezi, ki so se kasneje razvili v proteste proti predsedniku... To je bilo nekaj neverjetnega, podnevi so vsi delali, ponoči pa protestirali. En večer, ko smo se z družbo vračali domov, smo slišali ropot posod, žvižge piščali in vzklikanje ljudi. Do nas je pristopila mlada ženska, ker je slišala, da ne govorimo turško, in nas opozorila, da se približuje policija z vodnimi topovi in plinom ter nas usmerila v drugo smer in nam poklicala taksi, da bi varno prišli domov. Vsak dan znova sem se zaljubila v to mesto.

Bi tudi ostalim svetovali, da se izkoristijo možnosti programa Erasmus+?

Vsak bi vsaj enkrat moral na Erasmus+ izmenjavo ali prakso. Izkušnje v tujini so neprecenljive, vsak dan se učiš življenja. Jaz sem odšla še na dve študijski praksi, v Stockholm in Antwerpen, kjer sem pridobila spet nove izkušnje.

V Sloveniji naloge nacionalne agencije programa Erasmus+ za področje izobraževanja, usposabljanja in športa izvaja CMEPIUS (Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja), študent pa vse potrebno uredi v mednarodni pisarni svoje fakultete.