Poglobljena raziskava o kulturi nogometnega navijaštva v Sloveniji je potrdila, da neprimerno oz. nekulturno vedenje navijačev negativno vpliva na obisk družin na nogometnih stadionih.

Mastercard je v partnerstvu z Inštitutom za raziskovanje trga in medijev Mediana predstavil ugotovitve raziskave o kulturi nogometnega navijaštva v Sloveniji, s katero izpostavlja pomen družinske športne tradicije in športne spodbude #Žogazbližuje. Raziskava namreč osvetljuje ovire, ki družine zadržujejo pri obiskovanju nogometnih tekem na stadionih, in proučuje postopno pozabo nekoč močne tradicije družinskega športnega navijanja z doživetjem neprecenljivih trenutkov ob igrišču. Dobre tri četrtine vprašanih so v zadnjem letu vsaj enkrat spremljale nogometne vsebine, med njimi več kot 90 % tudi nogometne tekme.

Dobri dve tretjini anketiranih nogometnih navdušencev, ki ne obiskujejo nogometnih tekem na stadionih, tega ne počneta zaradi ugodja ob ogledu tekme doma, približno polovica pa zaradi agresivnega obnašanja navijačev pred tekmo in po njej, nasilnega vedenja navijačev in uporabe pirotehničnih izdelkov na tekmah. Ob tem se več kot 70 % vprašanih strinja, da bi se z zmanjšanjem nasilja na nogometnih tekmah povečal tudi obisk tekem. Podoben delež meni tudi, da bi del nogometnega stadiona, ki bi bil namenjen družinam, izboljšal varnost obiskovalcev. Navdušenci, ki imajo otroke, posledično zaradi pomanjkanja urejenih prostorov za družine precej manj obiskujejo tekme.

Na vprašanje, kaj bi sodelujoče v raziskavi spodbudilo k ogledu nogometnih tekem na stadionu, največ vprašanih odgovarja, da je to nižja cena vstopnic oz. boljša organizacija ali dodatna ponudba. Slabo četrtino bi spodbudila višja kvaliteta, atraktivnost ali pomembnost tekme, 17 % navdušencev oz. 14 % navdušencev z otroki pa bi spodbudilo bolj kulturno vedenje navijačev. Raziskava je pokazala še, da bi ob upoštevanju ovir za obisk nogometnih tekem v največji meri obisk nogometnih tekem povečali atraktivnost oz. kvaliteta igre, nižja cena vstopnic, boljši rezultati ekipe in urejenost stadiona.

Kaj v prostem času počnejo slovenski otroci in kaj so počeli njihovi starši?

Skoraj dve tretjini anketiranih staršev sta v svojem otroštvu spremljali alpsko smučanje in smučarske skoke. Približno polovica je spremljala nogomet. 15 % staršev ni v svojem otroštvu s starši spremljalo nobenih športnih dogodkov. Po poročanju staršev se njihovi otroci v največji meri udeležujejo oz. so se udeleževali športnih aktivnosti, kot so nogomet, plavanje, borilne veščine in košarka, medtem ko je dobra petina vprašanih navedla, da se njihovi otroci ne udeležujejo oz. se niso udeleževali nobenih športnih aktivnosti.

Alpsko smučanje, smučarski skoki, košarka in nogomet so po mnenju večine najbolj primerni športi za družinsko spremljanje. Nogometni navdušenci v primerjavi s splošno javnostjo pogosteje jemljejo nogomet kot šport, ki ga lahko spremlja celotna družina. Slabih 40 % verjame, da čedalje manj očetov obiskuje nogometne tekme skupaj s sinovi, več takšnih lahko zasledimo med starši otrok do 14 let, medtem ko le trije od desetih menijo, da obisk nogometne tekme ni družinska aktivnost.

Fotografija: Profimedia

Liza - 17/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 17/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.