1. december 1949 – 2. december 1993

Escobar se je rodil v mestu Rionegro v bližini večjega milijonskega mesta Medellin, kjer je odraščal.

Njegov oče je bil kmet, mama pa osnovnošolska učiteljica. Imel je še šest bratov in sester. V šoli je bil priden učenec, govoril je, da bo postal predsednik Kolumbije in da bo do 22. leta zaslužil milijon dolarjev.

Ponarejanje in ugrabitve

Po srednji šoli se je na kratko vpisal na univerzo, vzporedno pa začel prodajati ponarejena maturitetne diplome, loterijske listke in cigarete ter krasti avtomobile, ki jih je razstavil in prodal po delih. Zaradi donosnosti je začel tudi ugrabljati bogate ljudi, ki jih je izpustil po plačilu odkupnine.

Kokain

Sla po denarju ga je nato vodila v posel s kokainom, kjer je leta 1975 (pri 25 letih) postal šef (El Patron) narko kartela. Sprva je tihotapil kokain v sosednjo Panamo, nato pa še v ZDA, kjer je bila kupna moč in tudi masa ljudi veliko večja. Drogo je tihotapil v kolesih športnih letal, ki so letela med Kolumbijo in ZDA (Miami). Leta 1976 se je poročil z Marijo, ki je bila takrat stara 15 let ter imel z njo sina in hčerko. Istega leta so ga aretirali z 18 kilogrami kokainske paste, ki jo je tihotapil iz Ekvadorja v Kolumbijo. Po nekajmesečnih zapletih so obtožnico zavrgli, saj sta dva policista, ki sta ga aretirala, umrla nasilne smrti, najverjetneje pa je bil na sodišču tudi kdo podkupljen. Do začetka 80. let je izjemno obogatel, saj je že takrat v ZDA pretihotapil več kot polovico vsega kokaina.

Delil bogastvo

Svoje bogastvo je delil tudi z revnimi prebivalci Medellina, saj je dejal denar za gradnjo šol, športnih objektov, socialnih stanovanjskih naselij … ter postal ljubljenec preprostih, revnih ljudi. Leta 1982 je naredil veliko napako, saj se je podal v politiko in bil s podporo malih ljudi izvoljen kot namestnik v kolumbijski parlament. Dobil je diplomatski potni list in imuniteto ter tako brez skrbi odpotoval v ZDA, kjer je obiskal Disneyland ter Belo hišo in si mimogrede kupil nekaj hiš. Leta 1984 je njegovo početje kolumbijski javnosti razkrinkal njegov politični nasprotnik, pravosodni minister Rodrigo Lara Bonilla, ki je kmalu umrl v atentatu. Predsedniški kandidat Luis Carlos Galan, ki ga je nekaj let kasneje javno ožigosal za trgovca z drogo, je končal zelo podobno.

Vojna oblasti

Razjarjeni Escobar je napovedal vojno oblasti ter s plačanimi morilci teroriziral celo Kolumbijo, saj so plačanci pobijali vojake, policiste, odvetnike, politike in tudi novinarje. Razstrelil je celo potniško letalo, pri katerem je umrlo 110 nedolžnih civilistov, saj je mislil, da bo na njem predsednik Gaviria. Skupaj naj bi imel na vesti kar 15 tisoč življenj. Tihotapstvo pa je navkljub težavam cvetelo in v poznih 80. letih je Escobar imel 142 letal, 20 helikopterjev, 32 jaht, 2 podmornici ter 141 hiš, stanovanj in pisarn po vsej Ameriki. Kolumbijske oblasti ga niso mogle prijeti, saj je imel podkupljeno ogromno ljudi v vladi, sodstvu, policiji in vojski. Prav tako je zanj delalo ogromno malih ljudi, ki so ga ščitili pred aretacijo.

Vila – zapor

Leta 1991 se je po dogovoru z vlado sam predal ter se dal s svojimi najzvestejšimi člani kartela zapreti v zapor na griču Catedral nad Medellinom, ki ga je zgradil s svojim denarjem. Iz razkošnega vila – zapora je še naprej mirno vodil svoje posle. Oblasti so ga hotele premestiti v zapor v Bogoto, Amerika je zahtevala njegovo izročitev, zato je Escobar pobegnil iz svojega zapora 22. junija leta 1992. Od takrat dalje so ga začeli intenzivno loviti tako vojska kot policija s pomočjo tajnih služb ZDA kot tudi plačane para vojaške enote. Pablo se je večina časa skrival z ženo, otrokoma in mamo v Medellinu in njegovi okolici, kjer je imel vrsto domovanj. Njegovi nasprotniki so pobijali ali aretirali njegove sodelavce pa tudi laboratorije, kjer so predelovali kokain.

Pogreb

Denar je kopnel, prijateljev pa je tudi zmanjkovalo. Ko je oblast zajela še njegovo družino, je tudi Escobar vedel, da se bliža njegov konec. Predati se ni mislil, saj ni želel konec življenja dočakati v ameriškem zaporu. 2. decembra 1993 so ga dan po 44. rojstnem dnevu izsledili in v strelskem obračunu ubili na strehi hiše v predmestju Medellina. Takoj po smrti je postal Pablo Escobar mitska oseba, njegovega pogreba pa se je udeležilo 25 tisoč ljudi. Predvsem v revnih predelih Medellina še danes velja za 'Robina Hooda, ki je pomagal malim ljudem, čeprav dobro vedo, da je bil tudi brutalen in brezsrčen morilec.

Kako gledati Escobarja?

Escobarjev 'uspeh' je treba gledati skozi prizmo tedanje Kolumbije, ki je bila popolnoma skorumpirana država, kjer se je dalo podkupiti vsakogar. V revni in zelo nemirni državi so delovale številne gverilske paravojaške skupine (tako desnega kot levega političnega pola), ki so se z orožjem borile proti sistemu za svoj prav. Prav tako je bila Kolumbija pod velikim vplivom politike ZDA (tako kot še danes) in kolumbijski politiki so in še vedno po pravilu delajo bolj v njihov prid kot pa v prid svojih volivcev. Escobarjev mit še vedno živi, ljudi pa navkljub svoji zloglasnosti navdihuje predvsem s tem, da je iz revnega fanta postal en najbogatejših ljudi na svetu, v Latinski Ameriki pa ga vidijo tudi kot simbol upora proti nadvladi ZDA. Njegovo borbo proti ZDA je na neki način podpiral tudi kolumbijski nobelovec, pisatelj Gabriel Garcia Marquez.

Zanimivosti

  • Tako mama kot žena sta dobro vedeli, s čim se Escobar ukvarja. Mama je do smrti trdila, da je nedolžen. 
  • Leta 1989 so pri reviji Forbes njegovo premoženje ocenili na 25 milijard dolarjev. 
  • Na vrhuncu je mesečno iz Kolumbije v ZDA skrivaj prepeljal 80 ton kokaina. Težko je verjeti, da tajne službe ZDA niso nič vedele o tem oz. niso celo sodelovale. Po principu droga vedno najde pot, je za tajne službe bolje, da vse skupaj nadzorujejo in imajo celo dobiček za črni fond, s katerim se plačujejo druge tajne operacije. 
  • Njegov brat Roberto Escobar trdi, da so Pablu vsaj deset odstotkov bankovcev pojedle podgane oz. je tega uničila voda.
  • Po besedah njegovega sina, ki je doštudiral arhitekturo, je bil Escobar povsem običajen oče, ki je otrokoma rad bral zgodbe in prepeval. Zelo rad je imel tudi ženo, čeprav je znano, da jo je varal.
  • Pablo ni užival kokaina, prepovedoval ga je tudi svojim 'zaposlenim'. Bil je ljubitelj marihuane, ki jo je redno kadil. 
  • Verjame se, da je bil glavni sponzor medellinskega nogometnega kluba Atletico National, ki je leta 1989 osvojil Copo Libertadores (južnoameriško klubsko prvenstvo). 
  • Zelo rad je imel živali, na svoji haciendi Napoles si je dal zgraditi živalski vrt s povodnimi konji, žirafami, sloni …
  • Plata o plomo (Srebro ali svinec). Vzemi denar (podkupnino) ali pa ti bom jaz vzel življenje: njegov legendarni izrek! 
  • Po Escobarjevi smrti se tihotapljenje kokaina v ZDA iz Kolumbije ni zmanjšalo, pravzaprav se je še povečalo. Večino posla je prevzel Cali, kartel iz istoimenskega mesta. Po propadu tega pa so glavni posel s kokainom prevzeli mehiški narko karteli in ti so glavni še danes.
  • Predel mesta v Medellinu, kjer je Escobar zgradil hiše za revne, se še danes imenuje po njem.
  • Njegova hčerka, sin in žena živijo v Argentini. Izpostavlja se samo sin, znan pod imenom Sebastián Marroquín, ki se je tudi javno opravičil vsem sorodnikom žrtev očetovega terorja (nekaterim tudi osebno) ter zbira denar zanje. Posnel je tudi dokumentarec Grehi mojega očeta (2009).
  • Kult Escobarja so v zadnjih letih povečali tudi številni filmi in serije. Še posebej izstopata filma Paradise Lost (2014, Benicio del Torro) in Loving Pablo (2018, Javier Bardem) ter odlična Netflixova serija Narcos, kjer je Escobarja izjemno upodobil Brazilec Wagner Moura.
Liza - 49/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 49/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.