Pablo Picasso – slikar, kipar, risar, grafik, keramik, scenograf ter genialni umetnik, ki je bil super slaven in bogat že za časa svojega življenja.

Zbirka njegovih del je skoraj neverjetna. Obsega približno 1.880 slik, 1.230 skulptur; 2.880 keramik, 12.000 risb, na tisoče grafik in veliko število tapiserij in odej. Vrednost vseh njegovih del je ocenjena od 2 do 5 milijard evrov.

Pablo se je rodil v Malagi v Andaluziji, kot prvi otrok (imel je dve mlajši sestri, Lolo in Conchito) profesorju slikanja Joseju in njegovi ženi Mariji. Že v rani mladosti je pokazal izjemen talent za risanje, tako da je njegov oče podredil svoje umetniške ambicije Pablu. Leta 1891 so se preselili na severozahod Španije, v Coruno, kjer je imel Pablo pri 13 letih svojo prvo razstavo.

htr

Leta 1895 so se preselili v Barcelono, kjer je pri nepolnih 14 letih z lahkoto opravil sprejemne izpite na umetniški akademiji. Leta 1897 se je že kot znan slikar preselil v Madrid, kjer je poleg akademije raje vsakodnevno obiskoval sloviti muzej Prado. Leta 1900 se je preselil v njemu tako ljubljeni Pariz, kjer je večinoma (in v Provansi) živel do konca življenja.

Umetnostni slog

Pablo velja za slikarja, ki je predelal in obvladal največ slikarskih slogov. Z Georgesom Braquom je tudi osnoval umetniško smer kubizem. Pred letom 1901 je bil pod vplivom očeta in akademskega realizma. Sledil mu je tako imenovani modernizem: modro obdobje (1901–1904), rožnato obdobje (1905–1907), afriško obdobje (1908–1909), analitični kubizem (1909–1912), sintetični kubizem (1912–1919), klasicizem in neorealizem, potem se je vračal tudi k realizmu.

Pablova poznejša dela so zmesi več slikarskih stilov, pa tudi stile je hitro menjaval. Veliki umetnik je ustvarjal tudi kipe in izdelke iz keramike, s katerimi je postavil nove mejnike ustvarjanje, na primer Bikova glava, ki jo je sestavil iz odpadnih kosov serijskih elementov dvokolesa.

Muze, ženske in žene

Picasso je bil velik plajboj, ženske so mu tudi služile kot umetniški navdih. Slava in tudi denar sta mu seveda pri tem pomagala. Tu je kratek in zelo pomanjkljiv seznam njegovih žensk. Na seznamu so samo najpomembnejše in najbolj znane.

Slikarski model in umetnica Fernande Olivier, Pablova prva ljubezen. Ona je imela 18 let, on 23, zveza je trajala sedem let.

Marcelle Humbert tudi Eva Gouel. Ko sta se spoznala, je ona imela 27, Pablo 31 let. Eva je kmalu zbolela za rakom in čez tri leta umrla.

Pariška plesalka Gaby Lespinasse. Ona 27 let, on 34.

Ukrajinsko-ruska baletka Olga Khokhlova, prva žena (poročila sta se v pravoslavni cerkvi v Parizu). Ona je imela 26, on 36 let, ko sta se prvič srečala. Rodil se jima je sin Paulo (4. februarja 1921–5. junija 1975). Zapustila ga je leta 1935 zaradi njegove noseče ljubice. Ker Pablo ni želel deliti imetja, sta ostala uradno poročena do njene smrti leta 1955.

Model Marie-Thérèse Walter – ona je imela sladkih 17, on poštenih 46 let. V skrivni osemletni zvezi se jima je rodila hčerka Maia (5. september 1935).

Umetnica hrvaških korenin Dora Maar. Ona 29, Pablo 55 let. Pablo jo je zapustil po sedmih letih.

Slikarka in pisateljica Françoise Gilot. Ona 21, on 61 let. V razmerju sta se jima rodila sin Claude (15. maj 1947) in hčerka Paloma (19. april 1949). Skupaj sta bila deset let.

Pisateljica in pesnica Geneviève Laporte. Ona sredi dvajsetih, on sredi sedemdesetih. Zveza je trajala dve leti.

Muza Jacqueline Roque – druga žena. Ona 27 let, on 79, zakon je trajal 11 let, do njegove smrti.

hzt

Politično prepričanje

Pablo je bil po prepričanju vsekakor pacifist, kar pričajo tudi njegove protivojne slike. Med vojnami (I in II. svetovno ter špansko državljansko vojno) je vselej poskušal ostati nevtralen, to je bilo tudi najbolje za njegov 'biznis'. Na začetku španske državljanske vojne je bil že v krepkih petdesetih in se seveda ni hotel iz Pariza oditi borit v Španijo (nagibal se je na stran, ki se je borila proti fašističnemu diktatorju Francu), med nemško okupacijo Pariza so ga nacisti pustili pri 'miru' (ni imel razstav), saj ni ustrezal idealom nacizma. Leta 1944 se je pridružil francoski komunistični partiji in ostal njen član do svoje smrti. V rodno Španijo se ni želel vrniti, dokler je bil na oblasti Franco, o politiki pa ni veliko javno govoril.

Slike

Gospodične iz Avignona (1907)- zgoraj. Malo je bilo tako velikih revolucij v slikarstvu, kot takrat, ko je Picasso pokazal svojo sliko, ki predstavlja svet v razbitem ogledalu. Slika se smatra kot prva kubistična ter prva moderna slika 20. stoletja.

Guernica (1937). Protivojna slika, inspirirana s špansko državljansko vojno in bombardiranjem baskovskega mesta Gurenica, je mešanica kubizma in nadrealizma. Na ogled je v madridskem muzeju moderne umetnosti Reina Sofia.

hgf

Trije muzikantje (1921) - zgoraj, so s svojo drzno ponastavitvijo in krepkimi barvami zgleden primer za sintetični kubizem.

Yo, Picasso (1901). Avtoportret 20-letnega Picassa iz modrega mračnega obdobja.

Deček s pipo (1905). Sliko je naslikal pri 24 letih v svojem rožnatem obdobju. Slika je bila na dražbi leta 2004 prodana za 81,3 milijona evrov.

nvc

Lisa - 15/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 15/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.