Kronična ledvična bolezen, ki je tako v Sloveniji kot v svetu v porastu, lahko vodi do končne ledvične odpovedi.

To je stanje, ko ledvice več niso sposobne čistiti krvi in je potrebno nadomestno zdravljenje v obliki dialize ali presaditve ledvice. V Sloveniji se z dializo zdravi okrog 1.500 bolnikov, 800 pa jih živi s presajeno ledvico.

Kronična ledvična bolezen lahko prizadene vsakogar. Po ocenah se z njo sooča že vsaka deseta odrasla oseba. Pojav bolezni je mogoče preprečiti z zdravim načinom življenja, s katerim preprečimo nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka in debelosti.

Bolezen se v začetnem obdobju le redko kaže s hujšimi težavami, zato tudi pogosto ostane neodkrita, med drugim tudi zato, ker ledvice kljub okvari ne bolijo. Potek same bolezni je odvisen od vzroka zanjo in je v nekaterih primerih blag, v drugih pa je upadanje ledvičnih funkcij hitrejše. Ne glede to, pa je bolezen nujno pravočasno diagnosticirati, saj jo je s pravim zdravljenjem in z določenimi spremembami načina življenja mogoče upočasniti. Nezdravljena lahko privede do številnih zapletov, tudi do končne odpovedi ledvic.

Zdravljenje končne ledvične odpovedi

Končna ledvična odpoved je stanje, ko ledvice ne delujejo ali pa je njihovo delovanje minimalno, nadomestno zdravljenje z dializo ali presaditev pa sta nujna za preživetje. V Sloveniji je najpogostejša oblika nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi hemodializa v dializnem centru, bolniki pa se lahko odločijo tudi za peritonealno dializo, pri kateri vlogo ledvic nadomesti bolnikova lastna peritonealna (trebušna) membrana.

»Peritonealna dializa je glede preživetja bolnikov primerljiva s hemodializo, v nekaterih segmentih pa ima pred hemodializo celo določene prednosti: daljšo preostalo ledvično delovanje, boljši nadzor nad tekočinskim stanjem v telesu, bolj urejen krvi tlak, manjše tveganje za prenos virusnih okužb in večjo kakovost življenja,« njene prednosti izpostavi izr. prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., predsednik Slovenskega nefrološkega društva.

Trenutno se v Sloveniji z njo zdravi samo okoli 6 % dializnih bolnikov, kar je pol manj od evropskega povprečja in daleč pod povprečjem nekaterih razvitih držav, kjer je dobro zastopana, kot so na primer Danska (21 %), Nova Zelandija (32 %) ali Kanada (16 %).

Za pogostejšo uporabo te oblike dialize si prizadeva tudi Slovensko nefrološko društvo, ki pripravlja nov program za obravnavo bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Ta bo dajal poudarek predvsem izobraževanju zdravstvenih delavcev in ozaveščanju bolnikov.