Stalni prostor za članke v Lisi, ki jih prispevajo osebe s posebnimi potrebami, njihovi svojci in strokovni delavci, pomeni velik korak v razvijanju in spreminjanju odnosa družbe do šibkejših in pomoči potrebnih ljudi.

V zadnjih desetih letih smo tudi v Sloveniji priča intenzivnejšemu procesu ozaveščanja družbe in zagotavljanja pravic vsem ljudem s posebnimi potrebami na področju zagotavljanja kakovostnega bivanja, izobraževanja in zaposlovanja.

Govorimo o procesu deinstitucionalizacije (DI) in vključevanju vseh ljudi v skupnost ter doslednem spoštovanju človekovih pravic, zlasti 19. čl. Konvencije OZN o pravicah invalidov – Samostojno življenje v skupnosti, na vseh nivojih družbenega udejstvovanja, ne glede na status, ki ga imajo posamezniki v družbi.

Implementacija skupnostnega razvoja je pomemben instrument za zagotovitev socialne vključenosti in zmanjšanje tveganja revščine določenih skupin ljudi, ki živijo v različnih urbanih in ruralnih okoljih ter manjših mestih.

V Sloveniji živi več kot 21.000 različnih skupin ljudi v različnih institucijah, kar kaže na visoko stopnjo institucionaliziranosti (v Evropi več kot milijon). Nova strokovna paradigma, ki tudi na področju socialnovarstvenih storitev odpira novo poglavje v zgodovini razvoja skrbi za različne ranljive skupine ljudi, postavlja med cilji na prvo mesto izboljšanje kakovosti življenja. Kot najpomembnejše se postavlja vprašanje, kako in v kakšnem obsegu posamezniku pomagati, da bo čim več zmogel. To nas zavezuje k nenehnemu iskanju in raziskovanju novih poti, metod dela, oblik pomoči in prilagoditev, tudi s pomočjo sodobne podporne tehnologije, ki lahko ta cilj uresničijo. Ena od glavnih predpostavk uresničevanja socialnega modela je ta, da je vsem osebam s težavami omogočena izbira in prevzemanje odgovornosti, tudi takrat, ko drugi nismo povsem prepričani, da je v skladu z našimi pričakovanji in stališči.

Pri uresničevanju procesa DI je torej ključnega pomena, da sledimo ideologiji, kjer so na prvem mestu upoštevane potrebe in izbire posameznikov, ki so neposredno vključeni v proces spreminjanja. To pomeni, da je potreben razvoj novih ponudnikov storitev, kar bo na tem področju zagotovilo večjo pluralnost in konkurenčnost.

Številni poudarjajo, da je naraščanje moči socialnega modela posledica tesnega sodelovanja med področjem aktivnosti in stroko, kljub temu pa obstajata tudi negotovost in nezaupanje posameznikov in njihovih družin ter strokovnih delavcev glede prihodnosti udejstvovanja oseb s posebnimi potrebami v vsakdanjem življenju, kar maje to sodelovanje in s tem tudi absolutno DI. To ima za posledico potrebo po skrbnem načrtovanju prehoda DI z ekonomskega, strokovnega in družbenega vidika ter predvsem z vidika možnosti izbire posameznika in njegovih najbližjih. Poti za uresničevanje morajo slediti ciljem, ki postavljajo v ospredje zahteve posameznikov in spoznanja stroke v skladu s smernicami EU. Pri tem je pomembno upoštevati, da ima vsaka država svojo zgodovino in kulturo razvoja, kar pomeni upoštevanje in spoštovanje različnosti ter prilagajanje sistema prehoda v skladu z njenimi posebnostmi.

Prehod ali tranzicija k skupnostni skrbi pomeni iskanje dobrih praks in njihovo implementacijo v učinkovit sistem skrbi, ki bo vključeval vse ljudi. Nadalje pomeni zagotavljanje neposrednega dostopa do preverjenih in posamezniku prilagojenih storitev v ustreznem sistemu formalnih in neformalnih oblik pomoči. Pomembno vlogo pri tem imajo pri nas centri za usposabljanje, delo in varstvo otrok, mladostnikov in odraslih oseb, ki prevzemajo skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju in imajo izkušnje na področju celostne skrbi in individualizacijo programov. Center Draga predvsem zadnjih deset let intenzivno pristopa k iskanju inovativnih oblik dela in programov s pomočjo strokovnih in drugih povezav doma in v tujini na področju izobraževanja, bivanja in zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju.

Pri uresničevanju tega cilja sodelujemo tudi v projektu PODIUM (Path Of Deinstitutionalization – Urgent Move: Sodelovanje in inovativnost dobrih praks), ki je usmerjen v usposabljanje vodilnih in vodstvenih delavcev ter menedžerjev, saj imajo glede na delovne pozicije več možnost implementacije procesa DI na lokalni in regionalni ravni.

Vsebina usposabljanja je ciljno usmerjena v pridobivanje znanja na višji strokovni ravni, kot so kritično mišljenje, reševanje problemov, sodelovanje in vodenje, mobilnost in prilagodljivost, iniciativnost, podjetništvo in specifična znanja pri dostopu in analizi podatkov. Program so ponudili danski partnerji, ki imajo na tem področju veliko znanja in dolgoletno tradicijo v spreminjanju institucij pri procesu vključevanja oseb s posebnimi potrebami v običajno družbeno okolje.

Cilj je prenesti znanje in aktivne dejavnosti procesa DI postopoma v institucije in centre v Sloveniji, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu preoblikovanju institucij tudi pri nas.

Tekst: Dr. Metka Novak. Foto arhiv CUDV Draga.

Več o delovanju CUDV Draga: www.center-db.si

Lisa - 43/2016

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 43/2016

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.