V Sloveniji prvi maj pogosto proslavimo s kresovanji, pikniki in druženji.

Ker je dela prost dan, se veliko tistih, ki niso odšli na prvomajske počitnice – letos se datumsko lepo izide, saj je bil že 27. april dela prost dan – za prvi maj običajo udeleži kakšnega piknika, marsikdo pa se odloči za krajši izlet. Prav tako praznik dela povezujemo s prvomajskimi budnicami, ki že zjutraj pozdravijo prebivalce nekaterih slovenskih krajev.

Tisti, ki se udeležijo prvomajskih proslav, si radi pripnejo rdeči nagelj, cvetlico, ki jo povezujemo s praznovanjem prvega maja. Ta velja za simbol prijateljstva, predstavlja delavski razred, ponekod pa velja tudi za izraz ljubezni. V ZDA ga podarjajo ob materinskem dnevu, pogost pa je tudi na porokah.

Sicer se je tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela pričenja leta 1886 s Haymarketskim izgredom v ameriškem Chicagu. Takrat je umrlo 11 protestnikov in 7 policistov.

Politično vretje se je tam začelo maja 1886 – sprožil se je boj delavcev za njihove pravice v takrat zelo revnem okolju Chicaga. Delavske organizacije so od oblasti zahtevale uzakonitev 8-urnega delovnika, za rok pa so postavile 1. maj. Tistega dne so delavci pričeli s splošno stavko, ki je privedla do izgredov in smrti protestnikov ter policistov.

kresovanje

Pozneje je bila pravica do 8-urnega delavnika uveljavljena, po stavkah in izgredih pa je prvi maj obveljal za praznik dela, ki ga obeležujemo tudi s kurjenjem kresov. V številnih slovenskih krajih jih prižgemo večer pred prvim majem, 30. aprila. Seveda so nepogrešljiv del prvega maja tudi mlaji - slovenske vasi so med sabo celo tekmovale, katera bo imela lepši mlaj.

S počastitvijo prvega maja smo zakorakali v za marsikoga najlepši mesec v letu, ko se narava odene v čudovite barve cvetenja - zato se v maju pogosteje podajte v naravo, nadihajte se svežega zraka in si naberite novih moči.