Saša Primožič je z nami delil zgodbo o mačjem "rešenčku", ki ga je našel med delom v vinogradu.

Izgubljena mijavkajoča kepa

Pred 12 leti je Saša med spomladanskimi opravki v vinogradu zaslišal pridušeno mijavkanje, in medtem ko se je oziral med trtami in iskal izgubljeno mačko, je zagledal majhno nebogljeno oranžno kepico z izrazito modrimi očmi. Več kot očitno je bilo, da se je mucek izgubil in nekaj časa je že moral tavati naokrog, saj je bil dehidriran in lačen, tveganje, da nikoli več ne bi našel svoje mamice, pa preveliko, zato je mucka vzel s seboj domov.

Privajanje na novi dom

Ker je bil mucek še tako majhen – imel je zgolj 305 gramov – je dobil ime Tristo. Približno mesec dni starega mucka je začel hraniti s kakovostnimi mačjimi briketi, ki jih je moral namočiti z vodo, saj mucek ni bil vajen jesti trde hrane, ampak je nazadnje pil mačje mleko pri svoji mami. Pripravil mu je mačje stranišče s peskom in mucek je s tačkami zelo hitro dojel, čemu je namenjen. Sam si je začel lizati dlako, hitro spoznal mačji praskalnik in vsak dan postajal močnejši in razigran muc, saj je imel v novem domu na voljo tudi številne mačje igrače – od žogic in piskajočih mišk do številnih skrivališč iz kartonskih škatel, iz katerih je tako rad napadal mimoidoče copate.

Red in disciplina

Vsi domači so ga zelo radi crkljali, on pa je imel že kot mladiček raje svoj mir. Ko mu je ustrezalo, je prišel po hitro dozo crkljanja, nato pa se je umaknil v svoj mehki kotiček na kavču ali postelji. Doma je vladal red pri hranjenju, in ker je imel že od malega vedno na voljo dovolj briketov in vode, ni razvil občutka pomanjkanja. Vedno ima v posodici kupček z briketi, ki jih poje, ko mu to ustreza. Vedno pa ima na voljo tudi vodo. Mali razvajenec ima najraje vodo, v kateri so namočeni kamni iz oddaljene grške plaže Keratokampos, zelo rad pa se smuka okrog nog, ko mu z mize zadiši po sveže rezani piščančji salami. Da bi dobil posladek, je pripravljen tudi sesti na ukaz. Če pa kakšno ušpiči ali kakšen košček ukrade s kuhinjskega pulta, pa se raje skrije, saj gospodarica ne mara odtisov mačjih tac na pultu.

Prijazen, a zaščitniški

Tristo se rad udobno zlekne na teraso in se predaja božanju sončnih žarkov, razigrano lovi muhe in drug mrčes, občuduje kačje pastirje, če pa sreča pravo miško, pa pravzaprav niti ne ve, kaj bi počel z njo, saj ga njegova mačja mama nikoli ni naučila loviti miši, zato se z vsemi živimi bitji, ki jih srečuje na svoji poti, raje igra. In čeprav je mačkonar izredno prijazen do drugih majhnih živali, je do domačih zelo zaščitniški, saj je nekoč lastnike branil tudi pred mimoidočim psom. S pogumom pa se izkaže tudi, ko je treba priskočiti na pomoč sosedovim mačkam, če se na njihovem terenu pojavi kakšen neznani mačji vsiljivec. Zna pa tudi domačim pokazati zobe, ko napoči čas za po njegovem mnenju zasluženi počitek, saj je kot veliko mačk izredno samosvoj. In takega ga imajo tudi najraje, spoštujejo njegove potrebe in ga crkljajo, ko jim to dovoli.

Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: osebni arhiv

Liza - 20/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 20/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.