12. april 1869–21. april 1943

Rihard Jakopič se je rodil v premožni trgovski družini kot najmlajši izmed osmih otrok v vasi Krakovo pri Ljubljani (danes je Krakovo del Trnovega). Oče Franc je bil trgovec s kmečkimi pridelki, mati Neža (rojena Dolžan) je bila gospodinja iz Šiške. Po končani štiriletni ljudski šoli se je Jakopič leta 1879 vpisal na ljubljansko realko. V najstniških letih ga je slikarstvo tako pritegnilo, da je v 6. razredu realke opustil šolanje ter se posvetil umetnosti. S pomočjo dobro stoječe družine in po opravljenih sprejemnih izpitih se je leta 1887 vpisal na dunajsko umetniško akademijo, a je zaradi epileptičnih napadov za leto dni študij prekinil.

Prihodnje leto je opravil dva semestra ter se prepisal na münchensko akademijo, kjer je zaradi nezadovoljstva s programom študij po dveh semestrih opustil. Ostal je v Münchnu ter obiskoval znamenito slikarsko šolo slovenskega slikarja Antona Ažbeta, kjer se je uril predvsem v slikanju aktov in portretov. Na akademiji se je spoprijateljil tudi s slikarjem Ferdom Veselom in z njim raziskoval motiviko krajine.

V Ljubljani

Leta 1900 se je iz Nemčije za stalno preselil nazaj v Ljubljano ter se skupaj z Matijo Jamo, Matejem Sternenom ter Ivanom Groharjem predstavil na prvi slovenski umetniški razstavi. Leta 1903 je bil soustanovitelj umetniškega društva Sava, v okviru katerega je s stanovskimi kolegi impresionisti pripravil razstavo na Dunaju. Leta 1904 se je poročil z Ano Čzerny ter nekaj časa živel v Škofji Loki.

Jakopičev paviljon

Leta 1907 je skupaj z Matejem Sternenom odprl zasebno slikarsko šolo. Leto dni pozneje pa je dal po načrtih Maksa Fabianija na svoje stroške v Tivoliju zgraditi prvo slovensko umetniško razstavno galerijo, t. i. Jakopičev paviljon, ki je narejen v secesijskem slogu.

Narodna galerija

Leta 1918 je bil med ustanovitelji Narodne galerije, bil pa je tudi pokrovitelj novomeške pomladi in leta 1938 ustanovni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Napisal je tudi vrsto člankov o rojstvu impresionizma pri nas ter tako uveljavil svoje teoretične poglede, ki so usmerjali slikarstvo prve polovice preteklega stoletja. Raziskoval je predvsem odnos med naravo (impresijo) in izražanjem umetniške osebnosti (ekspresijo). Umrl je leta 1943 v 74. letu starosti ter je pokopan na ljubljanskih Žalah.

Zanimivosti

• Jakopič je bil izjemno plodovit slikar, ki je za sabo pustil bogat opus. Naslikal je približno 1.200 skic in slik ter več kot 650 risb. Največ njegovih umetnin lahko vidite v Narodni galeriji v Ljubljani.
• Leta 1965 so po Rihardu Jakopiču poimenovali osnovno šolo v Šiški (Ljubljana).
• Na mestu, kjer je bil Jakopičev paviljon, danes stoji kip Riharda Jakopiča, delo Bojana Kunaverja. Doprsni kip Jakopiča pa je ob Slovenski cesti pri Ferentovih blokih.
• Velja za pionirja slovenskega impresionističnega slikarstva. Posebnega mesta med slovenskimi umetniki si ni zaslužil le kot odličen slikar, temveč tudi kot človek, ki je umetnost vpel v širši družbeni okvir.
• Rekel je: “Za nas je samo ena pot: otresimo se tujega vpliva … Ne bodimo oskrbniki, hlapci tujega bogastva, ampak postanimo gospodarji svojega, četudi skromnega posestva.”

Fotografije: Profimedia

Liza - 16/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 16/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.