Vesna Vute je predstavila svojo psičko Stefany, pasme pomeranec. 

Iskreno nam je tudi zaupala svojo življenjsko preizkušnjo, pa tudi izkušnje o oploditvi, kotitvi in vzreji pomerancev. “Življenje me je naučilo, da na določene stvari in situacije ne moremo vplivati. Naši načrti in sanje o popolnem življenju se lahko kaj hitro porušijo in vesolje nam vedno ponudi drugo pot. Po številnih letih hrepenenja po družini in otrocih sem izgubila bitko z borbo, da bi postala mamica.

Usoda je imela zame drug načrt. Ko sem se po veliko letih poskušanja ustvariti družino sprijaznila z življenjem brez otrok, je neustavljiva želja – skrbeti za nekoga – prinesla v moje življenje majhno kepico, našo pomeranko Stefany. Tako se je s prihodom v naš dom z njo vse postavilo v svoje tire in hkrati vse na glavo. Seveda sva se s partnerjem pred sprejeto odločitvijo, da kupiva kužka, zelo dobro informirala in podučila, kaj to pomeni. A vendar teorija govori eno, praksa prinese drugo,“ je svojo iskreno pripoved začela Vesna.

Ljubezen na prvem srečanju

“Ob ogledu legla pomerancev naju je Stefany v trenutku izbrala za skrbnika, pritekla k nama, mi skočila v naročje in bila je najina in midva njena,“ je povedala Vesna in poudarila, da je bila to ljubezen na prvi pogled. “Ob prihodu v nov dom sva seveda poskrbela za njeno dobro počutje, pričakala jo je mehka udobna posteljica, nešteto igračk in seveda najboljši, najbolj zdravi briketi in prikupne pasje posodice. Pripravljena in oborožena sva bila z vsem, o čemer sva se podučila, da mladički ob prihodu v nov dom potrebujejo.“

Iz teorije v prakso

S kužkom v novem domu sta nova lastnika hitro spoznala, da v praksi le ni vse tako, kot je zapisano v teoriji. “Naša Stefany si je priborila mesto za spanje sama, in to nikjer drugje kot med nama na postelji. Ker je bila tako majhna ljubka kepica, ji seveda nisva mogla oporekati,“ je dejala Vesna. “Ker je pomeranec karakterno zelo močan, si je sama izbirala tudi hrano. Najinega izbora zdrave hrane ni sprejela, pa smo poskušali z različnimi proizvajalci in okusi. Med vsemi si je sama izbrala hrano, ki se je naknadno izkazala za dobro, saj ji ustreza, kar se tiče prebave in dlake. Prav tako ji vse igračke, ki sva ji jih kupila, niso tako zanimive. Raje se igra s kakšnim copatom, kartonastimi rolicami od straniščnega papirja, še najraje pa ukrade kakšen lesen kos nakita, ki ga izdelujem, ter ga dodobra obdela,“ je v smehu povedala Vesna.

Prava čuvajka

“Pravijo, da je pomeranec 'alarm dog' in ja, res je. Ti psi so zelo zaščitniški do svojega doma in tako nama ni treba skrbeti, če sva zaklenila vrata, saj nas Stefy že ob dotiku naših vhodnih vrat zelo glasno opozori na prišleka. Pomeranci so tudi zelo inteligentni psi, hitro se učijo in s pravim pristopom postanejo zelo ubogljivi. Naša psička je zelo hitro dojela, da ne sme nikoli lajati kar tako v en dan, prav tako ne, kadar naju ni doma, saj ve, da morava v službo, ona pa mora počakati sama doma. Oglasi se izključno, kadar nekdo pozvoni ali potrka na vrata, in seveda, kadar se razveseli najinega prihoda domov.“

Zdravje in nega

“Če je poskrbljeno, da ima pes zdravo prehrano in zagotovljeno tekočino ter dom, poln ljubezni, so pomeranci neizmerno hvaležni in zdravi psi. Kar se tiče higiene in skrbi za njeno prekrasno dlako, mi poskrbimo, da ji po sprehodu vedno umijemo tačke in jih osušimo z brisačo. Tudi ta ritual je kar hitro osvojila in zmeraj počaka, da to opravimo, šele potem začne tekati po stanovanju. Krtačimo jo enkrat tedensko s posebno krtačo za pomerance, krtačimo jo v nasprotno smer rasti dlak, prav tako jih je treba božati v nasprotno smer v primerjavi z vsemi preostalimi pasmami. Kopanje je tisti težji del, saj ti psi niso radi mokri. Čeprav je Stefy 'stanovanjski' kuža, jo okopamo na dva meseca. Po kopanju sledi obvezna nagradica, nato pa še sušenje s sušilnikom, kar je tem psom še manj ljubo,“ je povedala Vesna.

Rada se vozi s kolesom

“Pomeranci obožujejo sprehode, radi spoznavajo nove terene in nove ljudi. Naša Stefy obožuje kolesarjenje in ker s partnerjem veliko časa preživiva na kolesu, sva poskrbela, da aktivno preživimo ta čas skupaj. Kupila sva košaro za na kolo, ki mora imeti poklopec, saj so včasih pomeranci nepredvidljivi in zelo radovedni, zato je dobro, da je košara zaprta. Stefy vsa ponosna sedi v košari in opazuje okolico, medtem ko ji veter kuštra krasno dlako. Včasih morava narediti še kakšen dodaten krog, saj noče iz košare,“ je v smehu povedala Vesna.

“Malo manj je navdušena nad vožnjo z avtomobilom, zaradi česar sva bila kar žalostna, saj je vedno bruhala, kadar smo šli na pot. Ker pa rada potujeva in brez nje ne greva nikamor, sva morala poiskati rešitev. Na dan, ko se odpravimo na pot, ji pred odhodom ne dava jesti, ampak ji ponudiva samo vodo, hrano pa šele ob prihodu na cilj. Ker se vozimo samo po Sloveniji, vožnja ne traja več kot tri ure, zato ji ni nič hudega, če dobi zajtrk malo pozneje kot običajno,“ je še povedala Vesna in dodala, da se s kužkom vsak dan nauči kaj novega. Rada je v družbi.

Paritev

Vesna nam je pojasnila, da imajo psičke z vsaj eno paritvijo in mladički imajo manjšo možnost, da se pri njih razvijejo resne bolezni rodil. “Zato smo se odločili, da bomo družinico povečali. Po naključju sem spoznala prelepega pomeranca, starega natanko toliko, kot je naša psička, zato smo se dogovorili za zmenek,“ je povedala Vesna in dodala, da zmenek ni bil uspešen, ker psička ni imela interesa za paritev. “Čeprav smo se vsi zaljubili v kužka, je imela ona spet glavno besedo. Ampak se nismo vdali in ta pomeranec je prišel k nam na počitnice.

Ker je imela naša psička ravno plodne dneve, to je 10 do 14 dni po perilu, smo zadevo prepustili njuni volji. Kužek je bil več kot dobrodošla družba za našo psičko. Prvi dan sta se samo spoznavala in igrala, naša navihanka ga je naučila marsikaterega trika, in prav nič ni kazalo na to, da bi se zaljubila. Pravijo, da se pomeranci zaljubijo, in ne dovolijo kar tako psu blizu, če jim ni všeč. Naslednji dan smo skoraj že obupali, in tik preden se je obisk končal, se je končno zgodilo.

Psička sta se sprijela in ker sta bila neizkušena, sva morala s partnerjem priskočiti na pomoč in ju držati skupaj, da ne bi prišlo do poškodb organov. Potem smo čakali 35 dni na prvi obisk živinozdravnika in prvi ultrazvok. Se je pa obnašanje naše psičke že tretji dan po oploditvi zelo spremenilo, postala je utrujena, neješča in je nekaj dni samo počivala, po dobrih desetih dneh pa je spet postala zelo živahna in ješča. Nato je začela piti nenormalne količine vode, mi pa še vedno nismo mogli vedeti, ali je bila oploditev uspešna, zato smo komaj čakali prvi ultrazvok.“

Prvi ultrazvok

“Nanj smo odšli popolnoma nepripravljeni, saj je psičko ob vstopu v ambulanto zagrabila panika. Glede na to, da je naša pomeranka zelo ubogljiva, mirna, srčna psička, takšnega odziva res nismo pričakovali. Veterinarka je bila zelo strpna in razumevajoča, in šele po 'borbi' z našo lepotičko smo opravili ultrazvok v mojem naročju. Ko smo na zaslonu zagledali dva lepo razvita psička in slišali njun srčni utrip, smo v trenutku pozabili na težave.

Zajelo nas je nepopisno veselje, jok sreče, hkrati pa so nas obšle skrbi, kako bo vse skupaj videti pri kotitvi. Pomeranci imajo običajno enega mladička in pogoste so težave pri kotitvi, zaradi velikosti mladičkov jim velikokrat naredijo carski rez. Veterinarka me je pomirila in mi povedala, da smo lahko srečni, ker je to redkost, da sta psička dva, kar pomeni, da bosta manjša in bo kotitev posledično tudi manj boleča za psičko.“

Brejost in priprave na kotitev

“Po nekaj dneh, okrog 45 dne po paritvi, smo že ob dotiku njenega trebuščka zatipali dve majhni kroglici. Psička se je ves čas brejosti vedla običajno, bila je igriva, ješča kot običajno, edina težava so postali sprehodi in ves čas si je želela, da smo jo nosili.“ Tudi na ponovnem obisku pri živinozdravniku je pokazala svojo uporniško naravo, a vseeno jim je uspelo z ultrazvokom preveriti, kako zarodka napredujeta in vse je kazalo na to, da sta bila v trebuščku dva zdrava psička.

“Na kotitev sem se zelo dobro pripravila, kajti pomeranci pri kotitvi pogosto potrebujejo pomoč. Kotitev smo imeli 64. dan, potekala je zelo počasi, naša psička je bila zelo utrujena, neodzivna in nezainteresirana za naraščaj. Sama sem morala rešiti kužka iz opne in ga oživljati, da je po nekaj trenutkih zadihal in zajokal, prerezala sem popkovino, naredila vozliček in ga nato dobro osušila, obrisala in ji ga pristavila. Ker je bila prestrašena in utrujena, ga ni želela niti pogledati, zato sem ga zavila v toplo odejico, da ne bi prišlo do podhladitve in pogina.“

Težave na vidiku

“Kužke sem namestila v prej pripravljeno gnezdo po navodilih ene od vzrediteljic, a izkazalo se je, da so bila navodila napačna. Mladička sta začela izgubljati težo, ker naša psička zaradi prevročega gnezda ni želela biti z njima, tako nista sesala in pri njej vzbujala materinskega nagona, da bi dobila mleko. Tretji dan po kotitvi je tudi naša psička omagala, bruhala in dobila diarejo. Zato smo vse tri odpeljali k veterinarju, ki mi je pojasnil, da mora psička sama greti mladičke. Našo pasjo družino smo morali pustiti na veterinarski ambulanti, da so jih dali na infuzijo in mladičke hranili vsaki dve uri. Doma smo jih hranili po steklenički, nato pa so začeli sesati pri mamici in se rediti,“ je povedala Vesna, ki jo je tri neprespane noči grizla zaskrbljenost. 

Fotografije: osebni arhiv

Liza - 41/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 41/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.