Sladoled naj bi izviral iz Kitajske, kjer so ga poznali že leta 1100 pred našim štetjem. Tamkajšnji vladarji so prvi imeli priložnost uživati danes najbolj priljubljeno slaščico. Kadar so se želeli posladkati in osvežiti, so jim kuharji v sneg s Himalaje vmešali sadje, vino in med.

Leta 1295 se je veliki popotnik Marco Polo vrnil iz Kitajske in v Italijo prinesel recept za sladoled. Po tem receptu so v sneg umešali jakovo mleko in tako dobili bolj kremasto teksturo. Dodajanje mleka v sneg se je tako prijelo, da so se italijanski bogataši kmalu sladkali s tem zamrznjenim mlekom. Leta 1533 je Katarina De Medici s poroko s francoskim kraljem Henrikom II. postala francoska kraljica. Ena od stvari, ki jih je vzela s seboj v Francijo, je bil recept za zamrznjeno mleko. Neki francoski kuhar je celo odprl trgovino, kjer je to sladico prodajal. Prvi ji je dodal okuse, kot sta čokolada in jagoda.

Kornet

Prvi kornet je leta 1896 izdelal italijanski priseljenec Italo Marchiony. Zamisel se mu je porodila, ker so mu ljudje razbili ali pa odnesli skodelice, v katerih jim je stregel sladoled. Na patentnem uradu ga je prijavil decembra 1903.

Na palčki

Enajstletni Frank Epperson je nekega zimskega dne na terasi pozabil kozarec soka, v katerem je imel palčko za mešanje. Naslednji dan je odkril zmr­znjeno poslastico. Nekaj let pozneje, natančneje leta 1923, je izum zaščitil na patentnem uradu. Do leta 1928 je bilo izdelanih več kot 60 milijonov poslastic na palčki.

Da se ne pokvari!

Pri nakupu sladoleda moramo biti pozorni, da se med prevozom domov ne odtaja, da ima dolgo trajanje uporabnosti, preverimo tudi, ali je sladoled dovolj trd. Doma moramo sladoled shraniti v zamrzovalnik, če se odtaja, ga ne smemo ponovno zamrzniti, ne smemo ga shranjevati poleg živil, ki lahko vplivajo na njegov okus. Lahko se zelo hitro pokvari in je pogosto vzrok za različne črevesne težave in zastrupitve.