Preverite, kateri so in kje si jih lahko ogledate tudi sami

Mona Lisa, Leonardo da Vinci (1503–1505; 77 x 53 cm)

Mona Lisa, ki je delo renesančnega genija Leonard da Vincija, je najverjetneje najslavnejša slika v zgodovini likovne umetnosti, saj so jo hvalili, častili in reproducirali kot nobeno drugo delo. Identitete upodobljenega dekleta s skrivnostnim nasmeškom niso nikoli povsem razjasnili, nekateri viri celo trdijo, da gre za skrivni slikarjev avtoportret. Najbolj resnična se zdi trditev, da gre za Liso Gherardini, ženo Francesca del Giaconda, bogatega poslovneža iz Firenc. Sliko je leta 1516 da Vinci prodal francoskemu kralju Francu I. Danes je slika v lasti francoske vlade in visi v znamenitem muzeju Louvre.

Portret Maude Abrantes, Amadeo Modigliani (leta 1908; 81 x 54 cm)

Umetnost italijansko-judovskega umetnika Amadea Modiglianija je unikatna in težko opredeljiva, saj je odstopal od svojih sodobnikov. Danes se njegove slike prodajajo za med v rangu Picassa ali van Gogha. Predvideva se, da je bila Maude Abrantes slikarjeva ljubica, izjemno sliko pa lahko vidite v Haifi (Izrael) v muzeju Hecht.

Dekle z bisernimi uhani, Johannes Vermeer (okoli 1665; 46 x 39 cm)

Slika je najbolj znano delo enega najprepoznavnejših umetnikov nizozemske zlate dobe Johannesa Vermeera, o katerem je tako kot o sliki znano bolj malo. Za časa življenja ni preveč navduševal s svojimi deli in umrl je reven ter v dolgovih. Slika je postala slavna konec 19. stoletja, ko jo je kupil nizozemski premožnež in jo podaril muzeju Mauritshuis v Haagu (Nizozemska), kjer je še danes. Leta 1999 je ameriška pisateljica Tracy Chevalier napisala istoimenski fantazijski roman o ozadju nastanka te slike. Leta 2003 so po uspešni knjigi posneli tudi film. Dekle z bisernimi uhani je igrala Scarlett Johansson, slikarja Johannesa Vermeera pa je upodobil Colin Firth.

Portret madame X, John Singer Sargent (leta 1884; 235 x 110 cm)

Američan Sargent velja za enega vodilnih portretistov svoje generacije, najbolj je poznan po prikazu luksuznega življenja elite v edvardijanski dobi. Portret madam X, ki si ga lahko ogledate v muzeju The MET (Metropolitan Museum of Art, New York), je eno njegovih najbolj znanih del. Madam X na portretu je Virginie Amélie Avegno Gautreau, pariška dama iz visokih krogov (žena bankirja), znana po svoji nenavadni lepoti in posebni karizmi.

Portret Edith, Egon Schiele (leta 1915; 184 x 115 cm)

Avstrijec Schiele velja za najpomembnejšega figurativnega slikarja zgodnjega 20. stoletja. S skrivenčenimi telesnimi oblikami in ekspresivno črto spada med zgodnje predstavnike ekspresionizma. Portret njegove žene Edith je nastal leto dni pred smrtjo obeh, saj sta oba umrla stara 28 let zaradi španske gripe. Sliko lahko vidite v Gemeentemuseum Den Haag v Haagu.

Portret Madame Récamier, Jacques-Louis David (leta 1800; 174 x 224 cm)

Jacques-Louis David velja za predstavnika francoskega klasicizma. Portret madame Juliette Récamier, ki je bila predstavnica takratne visoke pariške družbe, lahko vidite v muzeju Louvre v Parizu.

Portret Adele Bloch Bauer I., Gustav Klimt (leta 1907; 137 x 137 cm)

Avstrijskega secesijskega slikarja Gustava Klimta so kot genija prve prepoznale bogate judovske družine z Dunaja, tako da je za odlično plačilo postal njihov portretist (za eno prodano sliko si je lahko kupil hišo z vrtom na Dunaju). Največ časa je posvetil bankirjevi ženi Adeli Bloch Bauer, s katero je začel tudi tesno prijateljevati, saj je njen prvi portret nastajal kar tri leta. Njen drugi portret je nastal leta 1912. Leta 2006 so sorodniki družine Bloch Bauer sliko prodali Neue Galerie (New York) za 135 milijonov ameriških dolarjev.

Avtoportret v žametni obleki, Frida Kahlo (leta 1926; 79 x 58 cm)

Prvi avtoportret slavne mehiške slikarke je nastal pri njenih 19 letih. Sliko lahko vidite v Modri hiši, njeni rezidenci skozi celotno življenje, danes muzeju Fride Kahlo, ki je v Ciudadu de Mexicu v Mehiki.

Femme aux Bras Croisés, Pablo Picasso (leta 1902; 81 x 58 cm)

Žensko s prekrižanima rokama je veliki Picasso naslikal pri 21 letih, v njegovem zgodnjem tako imenovanem modrem obdobju. Ženska na sliki ni znana, predvideva pa se, da je bila zapornica bolnišnične psihiatrične ustanove Saint Lazare v Parizu. Slika je bila na dražbi prodana neznanemu kupcu leta 2000 za poštenih 55 milijonov dolarjev.

Foto: Profimedia

Liza - 24/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 24/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.