Aprila so na inštitutu Marketagent.com prvič v letu 2013 izdelali pregled trenutnega stanja v Evropi ter tako nadaljevali izvajanje v letu 2012 uspešno predstavljene raziskave Eyes on Europe.

Omenjena raziskava je široko zastavljena, saj jo izvajajo večkrat letno v 15 evropskih državah in v tokratni izvedbi obsega skoraj 7.600 spletnih intervjujev. Raziskava se osredotoča na dejavnike, kot so zadovoljstvo z življenjem in kakovost življenja, gospodarsko stanje in stanje na trgu dela, možnosti izobrazbe, enakost moških in žensk v lastni državi ter zaupanje v nacionalno politiko.

Zadovoljstvo v Evropi upada

Aktualna izdaja Eyes on Europe, raziskava podjetja http://Marketagent.com, je pokazala, da je splošno zadovoljstvo z življenjem v večini opazovanih držav v prvi polovici leta 2013 ostalo skoraj nespremenjeno v primerjavi s koncem leta 2012. Tako je decembra 2012 bilo z življenjem na splošno zadovoljnih 55 odstotkov Evropejcev, aprila 2013 pa 57 odstotkov.

Podobna ugotovitev velja tudi za kakovost življenja v Evropi. V decembru 2012 je 25 odstotkov sodelujočih v raziskavi ocenilo kakovost življenja kot visoko oziroma zelo visoko, medtem ko je delež teh v aprilu 2013 znašal 26 odstotkov.

Tudi na začetku leta 2013 so bili najbolj zadovoljni v nemško govorečih državah, predvsem v Švici in Avstriji, kjer sta zadovoljstvo z življenjem na splošno ter kakovost življenja vedno ocenjena najvišje. Omenjenima državama sledijo Nizozemska, Belgija ter Nemčija. Relativno zadovoljni so še v Franciji in Italiji, medtem ko je stopnja zadovoljstva v državah Vzhodne Evrope nižja. Slovenija se na teh lestvicah uvršča v zlato sredino, tik za države zahodne Evrope oziroma ob bok Italiji.

V Evropi je vse težje najti zaposlitev

''Ponovno krčenje gospodarstva v Evropski uniji se odraža tudi v vse manjši ponudbi prostih delovnih mest v državah članicah,'' pojasnjuje gospod Thomas Schwabl, poslovodja na inštitutu http://Marketagent.com. Slednjo trditev potrjujejo rezultati. Medtem ko je še na začetku leta 2012 75 odstotkov Evropejcev menilo, da je težko oziroma zelo težko najti zaposlitev, se je delež teh letu dni povečal za dodatnih 5 odstotkov. Tako je na začetku leta 2013 podobno razmišljalo več kot 80odstotkov Evropejcev.

Med državami, vključenimi v raziskavo, je trenutno najtežje najti zaposlitev na Slovaškem. V omenjeni državi manj kot odstotek vprašanih (0,2 odstotka) meni, da je trenutno enostavno najti zaposlitev. Podobna slika je tudi v Srbiji, kjer prav tako manj kot odstotek (0,5 odstotka) vprašanih meni, da je trenutno enostavno najti zaposlitev. Sledita Hrvaška in Madžarska, kjer je o enostavnosti iskanja zaposlitve prepričanih približno odstotek vprašanih.

Tudi v vseh preostalih državah, vključenih v raziskavo, manj kot 10 odstotkov vprašanih meni, da je trenutno enostavno najti novo zaposlitev. Izjema so zgolj države nemško govorečega prostora, kjer se ta delež giba okoli 20 odstotkov. Še najbolj optimistični so Avstrijci, saj jih nekoliko več kot 20 odstotkov ocenjuje, da je trenutno enostavno najti zaposlitev. V Švici ta delež znaša 19,2 odstotka, v Nemčiji pa 18,6.

Slovenija se na tej lestvici uvršča v spodnjo polovico držav, ob bok Češki in Italiji. Trenutno meni manj kot tri odstotke Slovencev (2,8), da je v Sloveniji enostavno najti zaposlitev. Manj optimistični od nas so zgolj že prej omenjeni Slovaki, Srbi, Hrvati in Madžari.

Zaupanje v nacionalne finančne institucije po Evropi vse manjše

V nacionalne finančne institucije zaupa le še 11 odstotkov Evropejcev. Medtem ko je na začetku leta 2012 dvome v nacionalne finančne institucije izrazilo 42 odstotkov vprašanih, znaša delež slednjih v letu 2013 že več kot 46 odstotkov. In trend se nadaljuje v to smer. Največje zaupanje v nacionalne finančne institucije pričakovano izražajo Švicarji, saj zaupanje izraža kar tretjina vprašanih. V vseh preostalih sodelujočih državah je zaupanje v nacionalne finančne institucije izrazilo manj kot 20 odstotkov vprašanih.

Pri tem prav tako ni nobena izjema Slovenija. V Sloveniji je trenutno zaupanje v nacionalne finančne institucije na najvišji ravni, odkar se izvaja raziskava Eyes on Europe, saj v omenjene institucije zaupa približno 9 odstotkov vprašanih. Delež anketirancev, ki so v letu 2012 izražali zaupanje, se je namreč konstantno nižal od 8,4 odstotka na začetku leta 2012 do vsega 6,6 odstotka proti koncu leta 2012. Ali je dvig zaupanja posledica novih vladnih protikriznih ukrepov, iz rezultatov žal ni mogoče sklepati, je pa spodbudno opazovati pozitiven trend.

Temni oblaki nad Evropsko unijo

Čeprav čedalje več Evropejcev meni, da je stanje evropske ekonomije dobro, pa je splošno razpoloženje do Evropske unije vse bolj negativno. Odnos do evra je med Evropejci vse nižji. Pozitiven odnos do skupne evrske valute izraža zgolj 30 odstotkov vprašanih. Daleč največji padec pozitivnega odnosa do evra opazujemo v Avstriji.

Medtem ko je še na začetku leta 2012 o evru pozitivno razmišljalo skoraj 52 odstotkov Avstrijcev, je delež teh na začetku leta 2013 padel pod 36 odstotkov. Podobna, le nekoliko manj izrazita slika je tudi v Nemčiji. Odnos do Evropske unije je vse manj pozitiven. Ponovno pri tem prednjačijo prebivalci Avstrije in Nemčije. Vendar smo tudi Slovenci Evropski uniji vse manj naklonjeni. Medtem ko je januarja 2012 o EU pozitivno razmišljalo še 41 odstotkov Slovencev, je delež slednjih v aprilu 2013 znašal le še 32 odstotkov.

V Sloveniji se je nekoliko povečalo zaupanje v nacionalno politiko

Čeprav je zaupanje v nacionalno politiko v Evropi vse manjše, pa v Sloveniji glede tega opazujemo pozitiven trend, vse od začetka raziskave. Na začetku leta 2012 je v slovensko nacionalno politiko zaupalo le odstotek vprašanih. Delež slednjih je tudi na začetku leta 2013 še vedno precej nizek (3,4 odstotka), vendar se je skozi celotno leto 2012 vztrajno večal, kar kaže na to, da je med Slovenci še mogoče najti nekaj optimizma. Si pa še vedno več kot 63 odstotkov Slovencev želi političnih reform.

Lisa - 23/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 23/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.