Špela Gorenc Jazbec je strokovnjakinja na področju fizioterapije in razvojne nevrološke obravnave dojenčkov in otrok. Kot avtorica priročnika Pravilno ravnanje z dojenčkom 'baby handling' ter pravilna izbira ustrezne opreme in pripomočkov nam je zaupala vrsto pomembnih informacij o pravilnih prijemih dojenčkov in otrok, pa tudi o potrebnih in nepotrebnih nakupih opreme.

Pravilno ravnanje z dojenčkom

Zakaj je tako pomembno pravilno ravnanje z dojenčkom?

Špela: Pravilno ravnanje z dojenčkom je pomembno predvsem zaradi kvalitete njegovega gibalnega razvoja. S pravilnim ravnanjem dojenčku dajemo občutek njegovega lastnega telesa v prostoru in mu gradimo telesno shemo. Prav tako mu dajemo občutek pravilnih gibalnih vzorcev, ki jih bo uporabljal vse življenje.

Ali nima vsaka mati prirojenega čuta, kako ravnati z lastnim otrokom?

Špela: Velikokrat se žal zgodi, da ima dojenček kakšne manjše težave z gibalnim razvojem, ki jih starši in tudi pediatri zlahka spregledajo in jih lahko zato z nepravilnim ravnanjem čez čas celo potencirajo. Če pa z dojenčkom že od rojstva pravilno ravnamo, vemo, da mu s tem ne škodujemo pri morebitnih pozneje ugotovljenih težavah.

Se v katerih primerih 'baby handling' odsvetuje?

Špela: Sama ne poznam primera, v okviru katerega bi 'baby handling' odsvetovali. Kako ravnati z dojenčkom

Kdaj in kako pa se prijemi prilagodijo potrebam dojenčka in mame?

Špela: Če imajo starši pri pravilnem ravnanju s svojim dojenčkom težave, je treba zgolj pogledati, kje in zakaj se te pojavijo. Ko to ugotovimo, je pravilno ravnanje treba še prilagoditi dojenčku, njegovim oziroma njenim gibalnim sposobnostim ter starosti.

Velikokrat je prilagajanje potrebno tudi zaradi staršev – nekateri so namreč bolj spretni kot drugi, nekateri imajo že sami težave z gibanjem. Seveda pa tudi vsak položaj ne ustreza vsem, tako da, če so nekje težave, lahko poiščemo neki drug položaj, ki bo morda boljši za otroka in tudi za starše.

Ko sem prvič rodila, je v porodnišnico prišla fizioterapevtka, ki nam je pokazala osnove pravilnega ravnanja z dojenčkom. Drugič in tretjič tega ni bilo – tudi za porodnice, ki so rodile prvič. Opazila sem tudi, da zelo redke medicinske sestre v porodnišnici uporabljajo pravilne prijeme ... Kje se nosečnice in bodoči očki, babice in dedki, tete in strici in vsi, ki se bodo ukvarjali z dojenčkom, lahko naučijo pravilnega ravnanja z dojenčkom?

Špela: Tudi meni starši otrok velikokrat povedo, da jih v porodnišnicah pogosto ne učijo pravilnega ravnanja z dojenčki ter da se fizioterapevti ne posvečajo tej tematiki v tolikšni meri, kot bi bilo treba. Predvidevam, da se ta problem pojavlja zaradi pomanjkanja kadrov in je še posebej pereč v obdobjih, ko je število rojstev večje kot običajno.

Prav zaradi tega sem napisala priročnik in posnela DVD Pravilno ravnanje z dojenčkom 'baby handling' ter pravilna izbira ustrezne opreme in pripomočkov, hkrati pa izvajam tudi individualne prikaze in učenje pravilnega ravnanja za dojenčke in njihove starše, kjer so zelo dobrodošli tudi babice, dedki, tete, strici, skratka vsi, ki so z otrokom velikokrat v stiku.

Trgovci ponujajo vrsto pripomočkov za otroke – ali so ti pripomočki sploh potrebni?

Špela: Pripomočki za dojenčke, ki jih prodajajo v trgovinah z otroško opremo, večinoma niso potrebni – vsaj z vidika gibalnega razvoja dojenčka ne – in so veliko bolj namenjeni temu, da staršem olajšajo delo.

Med tiste bolj pomembne nakupe pa bi kljub temu uvrstila otroški voziček. Ker bo otrok v vozičku najverjetneje preživel kar nekaj časa, je zelo pomembno, da izberemo voziček, ki ima ustrezno čvrsto naslonjalo in sedalo, da je njegova globoka košara popolnoma ravna ter da se športni del lahko čisto poleže in postavi v popolnoma pokončen položaj.

Pomembno je tudi izbrati primerno posteljico za otroka, sedež za v avtomobil, stekleničke, tolažilne dudice, žličke in dober stolček za hranjenje ... Vsekakor pa je za dojenčka najbolj koristen nakup ravna čvrsta in nedrseča podlaga (blazina za na tla), na kateri lahko dojenček preživi veliko časa in ima najboljše možnosti za kvaliteten gibalni razvoj, pozneje, ko otrok preide v gibanje po prostoru, pa veliko prostora in možnosti za raziskovanje.

Ali so kateri pripomočki lahko škodljivi do te mere, da ovirajo otrokov naravni razvoj?

Špela: Rada bi poudarila, da je lahko vsak pripomoček, ki otroka postavi v položaj, za katerega sam še ni pripravljen, škodljiv. Za kvaliteten gibalni razvoj dojenčka prav tako niso primerni pripomočki, ki ne dajejo dovolj možnosti za svobodno gibanje in ponavljanje teh gibov. Med pripomočke, ki za otrokov gibalni razvoj niso ravno primerni in so včasih lahko tudi škodljivi, tako spadajo razni ležalniki in počivalniki, slingi in rute za nošenje dojenčkov, neprimerni vozički, hojce, stajice, razni stolčki ...

Tudi o lupinicah marsikateri fizioterapevt nima dobrega mnenja – zakaj?

Špela: Lupinice so namenjene transportu dojenčkov v avtomobilu. To je zagotovo najboljši in najbolj varen način prevažanja malčkov, ki še ne sedijo samostojno, zato jih tukaj vsekakor priporočam. Ko pa otrok doseže stopnjo, v kateri lahko sedi samostojno, brez naše pomoči, pa je čas, da ga prestavimo v avtosedež, ki omogoča pokončnejši položaj.

Lupinico torej priporočam za prevažanje dojenčkov v avtomobilih, vendar zgolj za ta namen. Starši namreč velikokrat lupinico nastavijo na podvozje vozička in se tako sprehajajo po nakupovalnih centrih, po mestu in še kje drugje. Tega sama ne priporočam zato, ker v lupinicah dojenčki pogosto visijo v eno ali drugo stran, včasih pa tudi spodnašajo medenico, lezejo navzdol ... Tudi za spanje lupinice niso najboljši pripomoček, saj njihova podlaga ni ravna, kar je eden izmed predpogojev za zdrav otrokov spanec.

Kaj pa dejstvo, da majhni otroci pogosto spijo med vožnjo v avtomobilu? Otroški avtomobilski sedeži redko dajejo dobro oporo vratu, blazine za vrat tudi ne ponujajo dovolj opore. Kako ravnati, da bo otroku vožnja udobna, hkrati pa tudi neškodljiva njegovemu razvijajočemu se telesu?

Špela: Najprej je priporočljivo, da se z avtomobilom odpravimo na pot takrat, ko vemo, da je otrok naspan in spočit ter se seveda izogibamo dolgim vožnjam, kolikor je to mogoče. Če se kljub temu zgodi, da otrok med vožnjo zaspi, je dobro, da imamo avtosedež, ki ga lahko nagnemo malenkost nazaj, tako da bo otrok manj sključen in ne bo v tolikšni meri visel v eno ali drugo stran.

Če glava med spanjem niha na eno in drugo stran, jo založimo s pleničkami, tako da bo otrok lažje zadržal srednji položaj glave. Vendar vseeno s tem ne smemo pretiravati, da ga ne ukleščimo in prisilimo v zgolj en položaj. Če je sedež zelo širok, ga lahko založimo tudi v predelu medenice, saj bo tako tudi preostalo telo bolj stabilno in bo otrok lažje vzdrževal položaj.

Tudi za kopanje otroka trgovci ponujajo vrsto pripomočkov. Je za kopanje priporočljivo uporabljati kakšne pripomočke ali je najbolj varen mamin prijem?

Špela: Pri kopanju je za dojenčka najbolj varno, da ga drži tisti, ki ga umiva. Če dojenčka držimo pravilno, mu namreč lahko dajemo dobro oporo za glavo in hkrati nadzorujemo položaj telesa v vodi, še vedno pa imamo eno roko prosto za umivanje.

Tudi dojenček se počuti bolj varnega, če na sebi čuti prijem, kot če bi ga postavili v kakšen pripomoček. Poleg tega se bo tudi lažje premikal, saj mu lahko prijem malenkost popustimo, kadar vidimo, da ne potrebuje tolikšne opore, in ga spet primemo bolj čvrsto, ko je treba.

Kdaj otroku ponudimo vzglavnik; če sploh?

Špela: Dojenčki vzglavnika ne potrebujejo, pod glavico mu lahko le zložimo kakšno bombažno pleničko, ki jo po potrebi zamenjamo. Kadar vidimo, da v bočnem položaju otroku glava visi navzdol, mu lahko ponudimo vzglavnik, če otrok večinoma spi na hrbtu ali trebuhu, pa vzglavnika sploh ne potrebuje. Kasneje, ko je otrok že malce starejši, mu seveda ponudimo vzglavnik, ki pa ne sme biti previsok – pozorni moramo biti na to, da je vzglavnik toliko visok, da je glava, kadar leži na boku, v ravni liniji s hrbtenico.

Pediater redno spremlja razvoj otroka na sistematskih pregledih, pa vendar: na kaj morajo biti pozorni starši, ko spremljajo otrokov razvoj?

Špela: Starši naj bodo pozorni na gibanje dojenčka v budnem stanju, na težave pri hranjenju otroka, na spanje otroka, na njegovo razpoloženje in podobno. Nekateri znaki nepravilnosti so lahko: pretirano iztegovanje nazaj, pretirano gibanje z eno stranjo telesa, obračanje le prek ene strani, monotono gibanje, pogosto puščanje nogic na podlagi, enostranski položaj v naročju ...

Tudi težave pri hranjenju, kot so slabo sesanje, zaletavanje, neusklajeno sesanje, požiranje, dihanje, pretirano polivanje po hranjenju, težave s podiranjem kupčka, dojenje le na eni strani, dolgotrajno hranjenje, lahko kažejo na težave.

Katere pa so najpogostejše razvojne težave dojenčkov in otrok?

Špela: Najpogostejše razvojne težave pri dojenčkih so povezane z mišičnim tonusom in z neskladnostjo aktivnosti mišic. Tako lahko med najpogostejše štejemo težave zaradi hipotonije (nižji mišični tonus) in pa asimetrije.

Če ne štejemo hujših težav, ki so posledica možganskih poškodb, okvar, genetskih motenj in so manj pogoste od prej naštetih, imajo tudi otroci, ki niso več dojenčki, veliko težav prav z manjšim mišičnim tonusom in asimetrijami, ki se posledično kažejo kot že prej naštete težave – hoja po prstih, obračanje stopal navznoter, neaktivnost v trupu ...

Ali lahko razvojne težave preprečimo?

Špela: Nekatere razvojne težave lahko povsem preprečimo, drugih spet ne. Odvisno je od vzroka in od tega, kako intenzivno so omenjene težave prisotne. Pogosto lahko težave preprečimo že samo s pravilnim ravnanjem z dojenčkom, če so težave resnejše, pa z redno in pogosto razvojno nevrološko obravnavo (nevrofizioterapijo).

Poleg rednih terapij pa je zelo pomembno tudi, da se starši držijo navodil, ki jih dobijo od fizioterapevtov, in doma redno izvajajo pravilno ravnanje z dojenčkom – s tem namreč ugodno vplivajo na podaljšan učinek terapije!

Foto: Goran Antley; Slikanje in snemanje video prispevka je potekalo v prostorih Hiše plesa in materinstva v Trzinu.