Vidkun se je rodil v okraju Fyresdal, ki je del norveške pokrajine Telemark. Njegov oče je bil protestantski pastor norveške cerkve, njegova mama pa je bila hčerka enega najbogatejših ljudi v okolici (veleposestnika z ovcami).

Imel je še dva brata in sestro. Že kot deček se je zanimal za religijo in metafiziko. Pravzaprav si je omislil lastno religijo, ki jo je poimenoval 'univerzalizem'. Po srednji šoli si je premislil in namesto študija teologije izbral vojaško kariero. Leta 1905 se je vpisal na letalsko vojaško akademijo ter jo tri leta pozneje končal kot najboljši kadet v generaciji.

Vidkun Abraham Lauritz Jonssøn QuislingNorveški Hitler

Leta 1917 je prvič napredoval in bil povišan v kapetana. Med letoma 1922 in 1925 je kot vojak sodeloval v humanitarnih akcijah po Sovjetski zvezi in Armeniji. Med bivanjem v Sovjetski zvezi se je zaljubil in celo dvakrat poročil. Prvič z Aleksandro Andrejevno Voronjino in drugič z Marijo Vasiljevno Pasečnikovo. Pozneje je bil vojaški ataše na norveški ambasadi v Moskvi. Po vrnitvi na Norveško leta 1929 je postal zavzet antikomunist ter se je vključil v politiko.

Med letoma 1931 in 1933 je bil kot član kmečke stranke obrambni minister Norveške. Leta 1933 je ustanovil fašistično gibanje Narodna (nacistična) zveza, ki se je zgledovalo po nemških nacistih, sebe pa je rad poimenoval norveški Hitler. To je bila majhna stranka z malim številom volivcem, na volitvah leta 1933 je dobil le dvoodstotno podporo. Stranka se je pozneje še bolj radikalizirala, postala še bolj nestrpna ter na naslednjih volitvah leta 1936 še bolj pogorela.

Želel Hitlerjev napad na Norveško

quisling

Na začetku 2. svetovne vojne se je večkrat sestal s Hitlerjem in ga prepričeval, da je nujno potrebna invazija na Norveško.

Aprila 1940 so Nemci napadli Norveško, saj so hoteli zavarovati svoje pomorske poti. Samo nekaj ur po napadu je Quisling kot prvi v zgodovini po radiu objavil, da je izvedel državni udar. Razglasil se je za premiera ter ukazal zaustavitev oboroženega odpora. Kraljeva norveška vlada, ki je prek Švedske pobegnila v London, je to možnost odločno zavrnila ter podprla oboroženi upor.

Predsednik vlade

Nemci so uradno priznali Quislinga kot predsednika vlade Kraljevine Norveške šele leta 1942, čeprav je bil na oblasti pravzaprav ves čas.

Quisling se je trudil v norveško družbo vsaditi nacistične principe in prakso. Organiziral je pregone Židov ter obračunaval s pripadniki odpora in podporniki kralja. Po koncu vojne je bil zajet, čeprav bi lahko pobegnil. Norvežani so mu sodili zaradi velike izdaje ter ga spoznali za krivega. Kazen je bila smrt s streljanjem. 24. oktobra je bil ustreljen v utrdbi Akershus v Oslu.

Lisa - 43/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 43/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.