Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je skupaj z lokalnimi partnerji v 16 državah članicah EU že tretjič zagnala pomembno kampanjo, ki Evropejcem s pojasnjevanjem znanstvenih spoznanj o varnosti hrane pomaga pri samozavestni izbiri živil.
Cilj kampanje #EU Izberi varno hrano (angleško #EUChooseSafeFood) je s pomočjo nacionalnih organov za varnost hrane vzpostaviti sistem za varnost hrane, ki bo v celoti temeljil na znanstvenem svetovanju EFSA, da bi na podlagi najnovejših dokazov analizirali, ocenili in svetovali, katera hrana je varna in ali predstavlja kakršno koli tveganje za potrošnike.
Poleg varnosti potrošnikov je tovrstno znanstveno delo ključno tudi za zaščito živali in okolja pred tveganji, povezanimi s prehransko verigo. EFSA, države članice in odločevalci v institucijah EU tesno sodelujejo z drugimi nacionalnimi partnerji, mednarodnimi organi, proizvajalci, potrošniškimi organizacijami in drugimi skupinami civilne družbe, da bi Evropejci lahko izbirali živila na podlagi informacij in mirno uživali hrano, ki jo uživajo. Slovenija se je pridružila temu plemenitemu projektu in se osredotoča na tri ključne teme: živilski odpadki, alergeni in prehranska dopolnila.
Enostavni nasveti, ki lahko rešijo življenja
PROMO
Na globalni ravni ocenjujejo, da 550 milijonov ljudi trpi zaradi katere od alergij na hrano. Običajno je največ alergij na hrano v otroštvu, največ pa jih zabeležijo v prvem letu življenja. Vendar lahko alergije na hrano vztrajajo tudi pri odraslih. Alergiki imajo različne stopnje simptomov. Ljudje pogosto trpijo zaradi alergij na oreščke, školjke in nekatere vrste sadja. Alergijsko reakcijo lahko izzove že zelo majhna količina sestavine živila, na katero je oseba občutljiva. Simptomi alergijske reakcije so lahko blagi (srbenje ali izpuščaj), lahko pa se razvijejo v resnejše simptome, kot so bruhanje, driska, težko dihanje in v nekaterih primerih celo anafilaktični šok.
Da bi se izognili morebitnim življenjsko nevarnim situacijam, je kot vedno ključnega pomena izobraževanje. Zato morajo proizvajalci živil, ki se prodajajo v EU, v skladu z zakonodajo EU označiti 14 alergenov. To so žita, ki vsebujejo gluten, mleko, jajca, oreščki, arašidi, soja, ribe, raki, mehkužci, zelena, volčji bob, sezam, gorčica in sulfiti. Zato je za potrošnike z alergijami ali občutljivostjo za določene snovi ključnega pomena, da imajo na voljo točne in natančne informacije o prisotnosti teh snovi v živilih, saj je njihovo zdravje lahko ogroženo.
Vsi prisotni alergeni morajo biti na seznamu sestavin poudarjeni, na primer z drugačno pisavo, velikostjo črk ali barvo ozadja. Če seznama sestavin ni, mora navedba alergenov vključevati besedo "vsebuje", ki ji sledi ime alergena.
Čeprav so alergijske reakcije pogosto blage, so lahko resne. Najboljši način za obvladovanje situacij je, da se izogibamo živilom, zaradi katerih zbolimo, ne glede na to, kako okusna so.
Dopolnila in zdravila NISO isto
Vsakdanje življenje postavlja veliko ovir pred ljudi, ki poskušajo uskladiti stres, poslovno in zasebno življenje, intenzivne športne dejavnosti, pomanjkanje časa za nakup in pripravo sveže, ekološke hrane ... seznam je neskončen.
Zato se številni potrošniki zatečejo k prehranskim dodatkom, da bi ostali zdravi in aktivni. Vendar je tudi pri prehranskih dopolnilih zelo pomembno, da ste pred jemanjem temeljito obveščeni, saj lahko tudi ta predstavljajo tveganje, če jih ne uživate ustrezno.
V EU prehranska dopolnila ureja živilska zakonodaja. Živila ali prehranska dopolnila vsebujejo sestavine, kot so vitamini, minerali, aminokisline, encimi in rastlinski izvlečki, ki se jemljejo v obliki tablet, kapsul, praškov in tekočin. Na voljo so v različnih odmerkih in v različnih kombinacijah, kupiti pa jih je mogoče v lekarnah, supermarketih, specializiranih trgovinah in na spletu.Vendar morajo biti potrošniki prav zato, ker so tako lahko dostopni, še posebej previdni pri izbiri vseh vrst prehranskih dopolnil.
PROMO
Zaupanja vredna znanost za varno hrano
Naj vas njihov videz ne zavede. Čeprav so lahko v razumnih odmerkih koristni, je najpomembneje vedeti, da prehranskih dopolnil ne smemo zamenjevati z zdravili in jih nikoli ne smemo jemati kot nadomestilo za predpisana zdravila.
Glede na to, da so prehranska dopolnila zlahka dostopna na vsakem koraku in da jih pogosto prodajajo tudi znane osebnosti in drugi ugledni ljudje, na katere se ljudje obračajo po nasvete, je to še toliko večji razlog za kritično razmišljanje pri izbiri najboljše rešitve zanje.
Zahvaljujoč skupnim prizadevanjem vodilnih znanstvenikov in nacionalnih organov, vključno s kampanjo Izberi varno hrano, so evropski potrošniki med najbolje zaščitenimi in obveščenimi na svetu, ko gre za hrano, ki jo uživajo. Edini način za boljšo in varnejšo izbiro hrane je skupno ozaveščanje. Konec koncev je še bolj pomirjujoče vedeti, da lahko potrošniki s pomočjo znanosti sprejemajo varne odločitve.
