Slovenija je pred dobrima dvema tednoma dobila prvo žensko na čelu vlade – Alenko Bratušek. In tako smo se tudi mi znašli med državami, ki jih vodita ženska roka in pamet. Lisa je malo pogledala po svetu, kje vse so še državljani svojo usodo raje zaupali ženski kot moškemu.

Alenka Bratušek

predsednica vlade Slovenije

Pred vstopom v politiko je bila zaposlena na ministrstvu za finance, kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. Šest let je bila direktorica Direktorata za proračun na Ministrstvu za finance RS. Pred tem je vodila Sektor za državni proračun. Na volit­vah leta 2008 je kandidirala na listi stranke Zares, a ni bila izvoljena. Od leta 2012 je poslanka v državnem zboru RS in od januarja 2013 predsednica stranke Pozitivna Slovenija. 27. februarja 2013 je ob izglasovani konstruktivni nezaupnici vladi Janeza Janše s 55 glasovi ZA in 33 PROTI postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije.

Jóhanna Sigurðardóttir

predsednica vlade Islandije

Nekdanja stevardesa je že mlada spoznala, da jo privlači politika. Jóhanna Sigurðardóttir je bila od leta 1978 kar osemkrat zaporedoma izvoljena v islandski parlament. Predsednica vlade je postala 1. februarja leta 200. Je druga premierka svoje države, a prva na svetu, ki je odkrito spregovorila o svoji homoseksualnosti. Junija 2010 je Islandija legalizirala istospolne poroke in tako se je Sigurðardóttirjeva končno poročila s svojo dolgoletno partnerico.

Angela Merkel

kanclerka Nemčije

vccc

Od 10. aprila 2000 predseduje stranki CDU, od 22. novembra 2005 pa je nemška zvezna kanclerka. Angela Merkel je prva nemška predsednica vlade, pred njo so ta položaj zasedali samo moški. Prej je bila zvezna ministrica za ženske in zvezna ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost. Med letoma 1998 in 2000 je opravljala delo na položaju generalne sekretarke CDU. Leta 2005 je položaj kanclerja Nemčije prvič v zgodovini pripadal ženski – Angeli Merkel. Na parlamentarnih volitvah leta 2009 je bila ponovno izbrana za nemško kanclerko. Angele Merkel se je prijel tudi vzdevek Železna lady in je trenutno brez dvoma ena najbolj vplivnih žensk na svetu.

Ellen Johnson-Sirleaf

predsednica Liberije

16. januarja 2006 je Ellen Johnson-Sirleaf postala 24. predsednica Liberije in prva izvoljena voditeljica v Afriki. Rodila se je 29. oktobra v Monrovii, kjer je študirala ekonomijo. Pred izvolitvijo za predsednico države je bila liberijska ministrica za finance, več let pa je delala tudi v mednarodnih finančnih institucijah. Njeni privrženci jo kličejo 'afriška železna lady'. Leta 2011, štiri dni pred novimi predsedniškimi volitvami in sredi kampanje za ponovno izvolitev, je prejela Nobelovo nagrado za mir.

Dalia Grybauskaite

predsednica Litve

lit

Grybauskaitejeva je bila rojena 1. marca 1956 v delavski družini. Politične vede je študirala v Sankt Peterburgu, leta 2009 pa je postala prva predsednica Litve. Mediji jo kličejo Litvanska železna dama, nima dlake na jeziku, a ima črn pas v karateju.

Cristina Fernandez de Kirchner

predsednica Argentine

Prva predsednica Argentine je bila sicer Isabela Martínez de Perón, ki je vladavino prevzela po svojem možu Juanu Peronu in je umrla v svoji pisarni. 10. decembra 2007 pa so Argentinci čisto zares izvolili prvo predsednico svoje države – Cristino Fernández de Kirchner. Odvetnico so kmalu izvolili v narodni kongres Argentine, kjer se je borila za človekove pravice, odpravo revščine in boljše zdravstvo. Januarja 2012 je bila operirana zaradi raka, a se je kmalu vrnila na delovno mesto.

Prathiba Patil

predsednica Indije

Prathiba Patil je postala 12. predsednica Indije 25. julija 2007. Svojo kariero je začela kot odvetnica, ki je veliko časa namenila pravicam revnih žensk. Z možem sta ustanovila več dobrodelnih organizacij in celo zavetišča za delovne ženske v New Delhiju, Bombaju in Punu.

Yingluck Shinawatra

predsednica vlade Tajske

njan

Yingluck Shinawatra je postala prva predsednica Tajske avgusta 2011, stara 44 let. Nekdanja poslovna ženska, ki je diplomirala v ZDA, se redno uvršča tudi na lestvice najbolj čednih političark. Z možem imata enega sina.

Sheikh Hasina

predsednica vlade Bangladeša

Sheikh Hasina se je rodila 28. septembra leta 1947. Njena politična kariera se je začela že v šestdesetih letih, a jo je grobo prekinila razburkana zgodovina Bangladeša. Oba njena starša so ubili predstavniki bangladeške vojske, sama pa je vse do leta 1981 živela v izgnanstvu. Premierka Bangladeša je postala 6. januarja leta 2009.

Laura Chinchilla

predsednica Kostarike

Laura Chinchilla je maja leta 2010 postala prva predsednica Kostarike in šesta ženska, ki je postala vodja svoje države v Južni Ameriki. Trenutno ljudstvo ni preveč navdušeno nad njenim predsedovanjem.

Kamla Persad-Bissessar

predsednica vlade Trinidada in Tobaga

Kamla Persad-Bissessar je maja 2010 postala prva ženska, ki je prevzela v roke vlado otoške države Trinidad in Tobago. Nekdanja učiteljica, odvetnica in socialna delavka ima več diplom na različnih univerzah v Angliji.

Tarja Halonen

predsednica Finske

laksh

Tarja Halonen je bila 11. predsednica vlade Finske in prva ženska na čelu svoje države. Rodila se je 24. decembra 1943, študirala je pravo v Helsinkih, in preden je bila leta 1979 izvoljena v finski parlament, je delala kot odvetnica. Na mesto predsednice države je bila izvoljena 1. marca 2000 in je vladala vse do marca 2012, ko zaradi pravil ni smela več kandidirati za predsednico.

Portia Lucretia Simpson-Miller

predsednica vlade Jamajke

Portia Lucretia Simpson-Miller, 67 let, je kot prva ženska prevzela jamajško vlado leta 2012. Kot premierka ima v rokah tudi ministrstva za obrambo, za razvoj, informacije in šport. Je prva šefica vlade, ki se na Jamajki javno zavzema za pravice istospolno usmerjenih državljanov.

Dilma Vana Rousseff

predsednica Brazilije

Dvainšestdesetletna nekdanja obsojena gverilka je 1. januarja postala prva predsednica Brazilije. Zaradi svojih aktivističnih akcij je bila med letoma 1970 in 1972 celo v zaporu. Rousseffova se je v karieri odlikovala kot vestna državna uslužbenka, ki ni skrivala svojih političnih prepričanj in je bila dejavna članica Delavske stranke (PT).

Julia Gillard

predsednica vlade Avstralije

avt

Julia Gillard je 24. junija 2010 prisegla kot nova avstralska premierka, s čimer je tudi uradno postala prva ženska v zgodovini Avstralije, izvoljena na ta položaj.

Gillardova se je rodila leta 1961 v Veliki Britaniji, njena družina pa se je preselila v Avstralijo še pred njenim vstopom v šolo. Diplomirala je na pravni fakulteti v Melbournu.

Atifete Jahjaga

predsednica Kosova

Aktualno predsednico Kosova, Atifete Jahjago, je kosovski parlament izvolil aprila leta 2011, v prvem krogu izredne seje, ko je bila stara le 35 let. Prej je delala v kosovski policiji. Z možem živita v skromnem apartmaju v Prištini.

Helle Thorning-Schmidt

predsednica vlade Danske

dansk

Helle Thorning-Schmidt se je rodila 14. decembra 1966, staršema politikoma, članoma konservativne stranke. No, Helle je zrasla v voditeljico danske socialne demokratske stranke. V Köbenhavnu je študirala politične vede, magisterij pa je končala v Belgiji. Najprej je bila članica evropskega parlamenta, leta 2005 pa je bila izvoljena v danski parlament. 3. oktobra 2011 je postala predsednica vlade Danske. Z možem in dvema hčerkama živi v Köbenhavnu.

Iveta Radičová

predsednica vlade Slovaške

Iveta Radičová se je rodila 7. decembra leta 1956 v Bratislavi in je julija 2010 postala prva predsednica vlade Slovaške. Ima diplomo iz filozofije, eno hčerko in je vdova znanega slovaškega komedijanta in igralca, ki je umrl leta 2005.

Cissé Mariam Kaïdama Sidibé

predsednica vlade Malija

Cissé Mariam Kaïdama Sidibé je malijska političarka, ki je študiral le na najboljših univerzah Zahodne Afrike in Evrope. Vodila je kar nekaj državnih ministrstev, 3. aprila 2011 pa je bila izvoljena za prvo žensko na čelu vlade Malija.

Lisa - 12/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 12/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.