Tina Lucu

Naj živijo kralji in kraljice!

Zadnji mesec se angleški mediji in skupaj z njimi pač vsi širni 'trač plonkači', s slovenskimi vred, na veliko ukvarjajo z novim kraljevim družinskim članom. Okej, dojenčki so luštkani, srčkani, ampak po mojem mnenju kraljevi čisto nič bolj kot tisti navadne, rdeče krvi.

V vrtincu zdrave in nezdrave hrane

Ali morda poznate še koga, ki normalno je oziroma ali vi sploh še veste, kaj lahko jeste in česa ne smete? Sumite, da ste alergični ali vsaj občutljivi za kup stvari, ki vam povzročajo težave, na katere pred branjem različnih strokovnih, nestrokovnih in srednje strokovnih člankov ali knjig niti niste bili pozorni?

Iz uvodnika nove Lise: "Kaj te briga, saj je poletje!"

Oh, ja, všeč mi je ta poletni utrip, ko vse postaja malo bolj sproščeno, ko ima vsak občutek, da bo zmogel in da tudi prihodnost, kljub vsem neumnostim politikov in grožnjam analitikom, ni tako črna.

Iz uvodnika nove Lise o varnosti in nevarnosti poletnih dogodivščin

Ena izmed stvari, za katere sem hvaležna svojim staršem, je, da so mi pokazali, kako fino je potovati in odkrivati svet. Skoraj za vsake počitnice smo se vsa družina napokali v starega golfa, notri zbasali še prtljago, šotor in spalne vreče in smo šli – enkrat proti Afriki, drugič na Nordkapp, pa po Italiji, do Lizbone ...

Iz uvodnika nove Lise o tem, ali je res tako nevzgojno dati nekomu evro, ker te prosi?

Zadnjič sem jo mahnila po Čopovi. Saj veste, tisti najbolj prometni ulici v centru Ljubljane, kjer kar mrgoli ljudi iz vseh vetrov in krajev – od naključno mimoidočih, živčnih poslovnežev, flegmatičnih srednješolcev do napetih mladcev, radovednih turistov, malce namrgodenih stark ... In, ja, tam vas bo zagotovo vsaj nekje na poti poskušal očarati kakšen ulični muzikant ali vas bo usmiljenja prosil rahlo zapiti klošar.

Iz uvodnika nove Lise: "Dajmo zdaj vsi – ena, dva, tri, zdaj!"

A veste, ko včasih kar zapadete v črni niz dogodkov, ko vse skupaj spremlja slaba volja ali še huje brezvoljnost, ko se vam nikamor ne ljubi, komaj čakate, da je konec dneva, da se končno lahko zvalite v posteljo ...

Iz uvodnika nove Lise: "Zakaj je Rudolph postal nova Esmeralda?"

Bila je srednje oblačna sobota, a se je po vsem dežju, mrazu in neprijetnem vremenu vsem zdela skoraj sončna. Stala sem sredi množice navdušenih ljudi, ki so jo namesto po običajnih sobotnih opravkih – trg, trgovina, rekreacija, izlet – mahnili na ljubljanski Kongresni trg, kjer jih je točno opoldne pozdravil eden od kuharskih zvezdnikov programa 24Kitchen, Nizozemec Rudolph van Veen.

Iz uvodnika nove Lise: Otroci, starši in učitelji

Zadnja leta veliko teče beseda o tem, kako so učitelji v slovenskih šolah nemočni in ubogi, ker morajo učiti te grozne otroke, ki so jih s svojo permisivno vzgojo 'zafurali' nesposobni starši.

Iz uvodnika nove Lise o tem, zakaj nas matra nostalgija

Verjetno vsake toliko let pride trenutek, morda prav tak kot zdaj, ko je kriza že malo krizna in nadležna, ko se ljudje namesto v pregovorno svetlo prihodnost raje ozirajo nazaj v nostalgično preteklost. In nostalgija zdaj pravzaprav ni več nekaj iz preteklosti, ampak je postala trend, hit sezone. Stare stvari, obleke, torbice, pohištvo, filmi, politiki, voditelji, še celo papeži, vojščaki ...

Iz uvodnika nove Lise o cepljenju otrok

Priznam, da sem človek, ki bi se dal cepiti proti vsemu, samo da ne bi zbolel. Obožujem svoje zdravje in se mu težko odrečem. Nikoli ne razmišljam o teoriji zarote, ki se ob vsakem izbruhu kakšne epidemije in posledičnem iskanju novega cepiva pojavi med večnimi skeptiki in zarotniki. Pač verjamem, da mi nekdo želi pomagati in me zaščititi, in sprejmem cepivo in z njim tveganje. Tudi če kdo na račun novega cepiva zasluži – naj! – samo da sem jaz zdrava.

Iz uvodnika nove Lise: "Tete, strici in čivave"

Pred dnevi, ko sem v poznih popoldanskih uricah v ugodnem tekaškem tempu rekreirala svoje zmerno leno telo, me je v svoji športni zamaknjenosti od strani presenetil majhen kuža, ki ga je na povodcu držalo drobno dekletce.

Iz uvodnika nove Lise: "Šolanje za odrasle"

Zadnjič, ravno nekaj minut po kratki, a glasni pridigi moji devetletnici, naj se že začne sproti učiti, ker tole njeno znanje matematike je en velik šmorn, sem se ob njenem igranju klavirja kar malo zamislila.

Iz uvodnika nove Lise: "Poglej! Saj vse raste okoli nas"

V ponedeljek sem na poti v službo srečala znanca, ki je ves zadovoljen stal na pločniku in očitno nekoga čakal. Sicer je mladi mož večino časa nasmejan in zelo nerad tarna, zato se mi pač ni zdelo nič čudnega in sem si samo rekla, lej ga, ponedeljek je, zunaj megla, vsi sitni in nergava, on pa spet nasmejan in ves srečen sam s seboj.

Iz uvodnika nove Lise o sedenju doma, ko je zunaj sonce!

Moram priznati, da mi je ena izmed najtežjih stvari v službi sedenje. Sedenje pri miru. A veste, ko imate pač delo in morate pisati, urejati, telefonirati in ni druge, kot da sedite za mizo in delate. In ko zunaj sije sonce, sploh tole prvo spomladansko sonce po letošnji ubijalsko dolgi zimi, je moja zadnjica ves čas neverjetno živčna.

Iz uvodnika nove Lise o tem, da bi bil lahko dnevnik bolj pozitiven

Že tako je bila siva, deževna sobota in na televiziji so med sedmo in osmo uro zvečer vsi kanali tekmovali, kdo bo v pol ure odkril več barab, zarot, večje kriminalno dejanje in več prihajajočih kriz in katastrof.

Iz uvodnika nove Lise: "Ne motite me! Sem pod ‘kovtrom’!"

Včeraj zvečer me je v postelji prešinila sila globoka misel, da imam v resnici s svojim kovtrom – in oprostite mi, prosim, za 'grdo' besedo, ampak odeja v meni prebudi povsem druge občutke kot beseda kovter, – skratka s kovtrom imava zelo pomemben in tesen odnos.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri