Mlada dama, tricikel in dobri mož

December je tak dober mesec. Ne samo, ker je prazničen, ampak tudi zato, ker so vsi ljudje naenkrat strašno dobri in dobrodelni, da o dobrih željah sploh ne govorimo. Vsaj tako se zdi, čeprav vam po resnici povem, da mi gre december v službi najbolj na živce.

Ali si praznikov ne naredi vsak sam?

Pred dnevi sem srednje dobro razpoložena stala v vrsti za plačilo v eni od ljubljanskih trgovin, ki so dobro založene z vsemi mogočimi stvarmi – od igrač do posode in zdrave prehrane, da o kozmetiki sploh ne govorimo, ko me je v sosednji vrsti zmotila godrnjajoča in glasno pihajoča gospa v poznih šestdesetih.

Jaz, jaz, jaz bi povedal nekaj slabega o Sloveniji!

Tik pred koncem leta in družinskimi prazniki, ko vso družbo zajame poseben val dobrote in vsesplošne toplote, smo se na Lisi odločili, da celotno številko poklonimo Sloveniji, njenim ustvarjalcem in prebivalcem.

Res mislite, da nimamo lepe prihodnosti? Vprašajte otroke!

Mislim, da bi morali starši, odrasli, učitelji in vsi drugi odgovorni odrasli takoj nehati stresati slabe misli in pesimizem o prihodnosti. Vsi skupaj smo v svojem tarnanju nad sedanjostjo in zdaj res že dolgočasnem ponavljanju, kako bo prihodnost še bolj črna, namreč pozabili, da so med nami otroci, mladostniki in mladi, ki imajo še sanje, in ki jim je pesimističen pogled na svet k sreči še nekaj tujega.

Naša urednica Tina tuhta kaj bi, če bi bila predsednica vlade ...

Nekaj več kot polovica prebivalcev – 52 odstotkov – meni, da Slovenija svojih finančnih težav ne more rešiti brez mednarodne pomoči, je pokazala anketa Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ). Samo 44,2 odstotka vprašanih verjame, da lahko težave rešimo sami, medtem ko 6,7 odstotka anketirancev na vprašanje ni znalo odgovoriti.

Iz uvodnika nove Lise o nedeljskih jutrih

Meni se zdijo nedeljska jutra čisto nekaj posebnega. Tiha, zaspana, brez ropotanja vrat sosedov, brez glasnega speljevanja težkih avtobusov na bližnji Dunajski cesti, brez pregovarjanja, da se mudi v šolo, in predvsem brez resnih misli, kaj je treba narediti.

"Ljudje se tako bojijo staranja, da pozabijo živeti"

Zadnjič sem nekje prebrala stavek, ki se mi je v resnici že dolgo motal po glavi, a ga nisem znala pravilno ubesediti. "Ljudje se tako bojijo staranja, da pozabijo živeti." Točno to – in ne samo staranja – ljudje s(m)o že tako obremenjeni z večno mladostjo, zdravjem, vitalnostjo, dobrim počutjem, varovanjem okolja, eko hrano, bio življenjem ... da vmes dejansko pozabimo živeti.

Iz uvodnika nove Lise o mastnih laseh na ponedeljek

Ponedeljek zjutraj je, okoli pol sedmih, in spet se ukvarjam s povsem banalno zadevo, za katero pa vem, da bo močno vplivala na moj dan. Vem, da moram zbrati vse svoje moči in ukrepati, ker drugače bom imela pokvarjen začetek tedna.

Iz uvodnika nove Lise o vzgoji samozavestnih otrok

Približno toliko modrosti kot o zdravi prehrani, kaj mora človek nujno jesti, česa tudi v najhujših sanjah ne sme, kje je sladkor, kje je gluten in tako naprej, je napisanega o vzgoji otrok. Praktično vsak klik, vsaka prelistana stran v reviji in časopisu, da ne govorim o mimobežno ujetih pogovorih po hodnikih, mi postreže z novo ugotovitvijo, česa kot starš ne bi smela početi (in seveda vse to suvereno počnem).

Iz uvodnika nove Lise o kadilcih, ki pazijo naše ulice

Pretekli teden, ko je naše kraje zajel prvi resni mrzli val in so se temperature spustile tja nekam pod 10 stopinj Celzija, sem med hitenjem po centru Ljubljane povsem resno spoznala, da je zakon, ki prepoveduje kajenje v lokalih, naredil veliko dobrega tudi za utrip mesta, in če še malo nadaljujem svojo misel – mislim, da celo pripomore k večji varnosti.
Tina Lucu

Očistimo Slovenijo politike!

Pred dobrim tednom, ko je v Sloveniji še bivalo Evropsko prvenstvo v košarki in so bili ljudje prežeti z zadovoljstvom in združeni v ponosu nad našimi košarkarji, sem razmišljala, kako lepo nam je, ko nihče ne govori o politiki, krizi, goljufih in podobnih nezanimivostih.
Tina Lucu

Iz uvodnika nove Lise o bližnjicah, ki nas vodijo skozi življenje

Moram priznati in pri tem ne vem, ali sem za časom ali sem res tak skeptik, morda celo cinik, ampak nisem čisto prepričana, ali so te bližnjice, ki mi jih ponujajo na vsakem koraku, res prava pot do uspeha na vseh področjih.
Tina Lucu

"Sem Tina in sem grozen navijač!"

Evo, priznam. Jaz sem grozen navijač (beseda navijačka se mi ne zdi posebno privlačna). Dobesedno imam vse lastnosti groznega navijača in še sreča, da nisem fant in prevelik oboževalec nogometa, ker mislim, da bi me na primer v majici Green Dragonsov aretirali vsakič, ko Olimpija ne bi zmagala.
Tina Lucu

Iz uvodnika nove Lise o življenju brez kruha

Zdi se mi, da se v naši družini praktično nikoli ni zgodilo, da ne bi imeli kruha. Zdelo se je, da ne bi znali preživeti niti enega dne brez kruha. In mislim, da ni bilo tako le pri nas, ampak v vseh slovenskih družinah.
Tina Lucu

To je pač šport! Brez blefa – na vse ali nič!

Veste, zakaj mi je všeč šport in zakaj ga morda prevečkrat vrinem v uvodnike? Ker šport ne prenese blefa! Ne – enostavno ga ne! Si zmagovalec ali pa nisi! Si dober ali pa slab!
Tina Lucu

Iz uvodnika nove Lise o nedeljski Ljubljani, bolšjaku in gručah turistov

Spomnim se nedelj iz svojega otroštva, ko je bilo nedeljsko kosilo še tisto pravo – z govejo juho, tenstanim krompirjem, vsaj malo mastnim mesom, kakšno fino zabeljeno špinačo in še bolj slastno solato – ob katerem bi se danes vsi nutricionisti, dietologi in drugi strokovnjaki za zdravo prehrano samo križali in odkimavali z glavo.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri